Predlog za spremembo 123. člena Ustave RS - Svobodna odločitev o sodelovanju v oboroženih spopadih

Odziv Ministrstva za obrambo

V prvem odstavku 123. člena Ustave je primarno vzpostavljena dolžnost sodelovanja državljanov pri obrambi samostojnosti in neodvisnosti države, pri čemer v drugem odstavku vzpostavlja ugovor vesti oziroma nadomestno dolžnost sodelovanja pri obrambi za tiste državljane, ki v njej ne morejo oziroma niso pripravljeni sodelovati zaradi verskih, filozofskih ali humanističnih razlogov. Ta člen je povezan še z naslednjimi ustavnimi določbami: 4. členom, ki določa, da je Republika Slovenija ozemeljsko enotna in nedeljiva država; 16. členom glede začasne razveljavitve in omejitve pravic; 46. členom glede pravice do ugovora vesti; 33. in 67. členom glede pravice do lastnine; 92. členom o vojnem in izrednem stanju; in 108. členom glede uredbe z zakonsko močjo v vojnem in izrednem stanju. Vsak[1] državljan ima obveznost, da varuje državo in zavezanci določbe so slovenski državljani. Krog zavezancev pa lahko razlagamo širše na podlagi 5. člena Severnoatlantske pogodbe, ki države članice zveze NATO in njene državljane zavezuje h kolektivni obrambi pred oboroženimi napadi na katero izmed njih.[2]

Ustava v prvem odstavku 123. člena napotuje na Zakon o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo, 95/15, 139/20 in 112/25 – ZSSloV-C; v nadaljnjem besedilu: ZObr), ki določa tri vrste obrambnih dolžnosti: vojaško, delovno in materialno dolžnost.

Drugi odstavek 123. člena Ustave je nomotehnično povezan s 46. členom Ustave, ki določa pravico do ugovora vesti. Navedena ustavna določba zavezuje zakonodajalca, da uredi nadomestno opravljanje vojaške dolžnosti. Torej, posameznik (državljan) se kot upravičenec pojavi le pri uveljavljanju ugovora vesti, kar na podlagi drugega odstavka 123. člena Ustave ureja ZObr v drugem odstavku 6. člena. Določa, da državljan, ki mu je priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti, sodeluje pri obrambi države tako, da nadomestno civilno službo praviloma opravi v Civilni zaščiti ali v drugih sila za zaščito, reševanje in pomoč oziroma se usposobi za zaščito in reševanje ter te dolžnosti opravlja tudi v vojni. Po 8. členu ZObr ureja vojaško dolžnost v Zakonu o vojaški dolžnosti (Uradni list RS, št. 108/02 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZVojD), ki določa, da vojaška dolžnost (ustava uporablja izraz obveznost) obsega naborno dolžnost, dolžnost služiti vojaški rok in dolžnost služiti v rezervni sestavi (prvi odstavek 2. člena ZVojD). ZVojD, izhajajoč iz pooblastila v 46. členu Ustave in upoštevajoč drugi odstavek 123. člena Ustave določa, da imajo državljani pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti pod pogoji, ki jih sam določa (tretji odstavek 2. člena ZvojD). ZVojD pravico do ugovora vesti določa od 38. do 48. členih.

Postopek za spremembo Ustave ureja prvi odstavek 168. člena, ki določa, da predlog za začetek postopka za spremembo Ustave lahko da dvajset poslancev državnega zbora, vlada ali najmanj trideset tisoč volivcev, o predlogu pa odloči državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev, v skladu z drugim odstavkom 168. člena. Upoštevajoč navedeno predlog državljana za spremembo Ustave ne izpolnjuje določenih kriterijev iz 168. člena Ustave.
 

[1] Povzeto po: Komentar URS, Jernej Letnar Černič, 2011.

[2] Povzeto po: Komentar Ustave Republike Slovenije : znanstvena monografija / avtorji Matej Avbelj … et al. ; uredil Matej Avbelj. – 1. natis. – Nova Gorica : Nova univerza, Evropska pravna fakulteta, 2019, str. 266 – 267.