Kategorizacija bivanjskih nepremičnin
Predlagam, da se stanovanja ter hiše, torej nepremičnine namenjene dolgotrajnemu prebivanju, postavi v posebno kategorijo bivanjskih nepremičnin nacionalnega pomena. Zaradi krize pomanjkanja bivanjskih nepremičnin naj potem vsi ukrepi in analitika ter pripadajoča zakonodaja te enote obravnavajo specifično. Prvi, takojšnji ukrep naj bo, da je lastnik in kupec bivanjske nepremičnine lahko zgolj fizična oseba. Tako se končno konča praksa izkoriščanja bivanjske krize, ko podjetja kupujejo ter iz trga odvzemajo potencialne domove zavoljo naložb ali pranja denarja. S predlaganim ukrepom bi vsaka bivanjska nepremičnina imela jasnega lastnika, fizično osebo. Naslednji ukrep bi lahko bil, da se na vse bivanjske enote naredi register bivanja, stalni naslovi oz. začasni naslovi (v kolikor je enota v najemu) in s tem bi za primere najemov FURS tudi lažje sledil ter preverjal pravilnost poročanih najemnin. Za enote brez stalnega oziroma začasnega naslova, za katere se smatra da so torej prazna, pa potem velja, da se polno upoštevajo kot premoženje pri uveljavljanju kakršnihkoli transferjev. V krajih z izrazitim pomanjkanjem bivalnih enot, se lahko ob nakupu bivanjske enote, v primeru več kupcev, prednost zahteva za državljane Slovenije (tujci seveda lahko neomejeno kupujejo druge tipe nepremičnin še naprej). Kot rečeno, glede na krizno stanje, je prvi korak, da se nepremičnine namenjene bivanju kot nacionalni interes specifično kategorizira in z ukrepi in zakonodajo naj se sledi cilju, da je njihov namen dolgotrajno bivanje oziroma domovanje. Logika prostega trga in naložb bi ostala enaka kot doslej za vse ostale tipe nepremičnin (apartmaji, hostli, poslovni in gospodarski objekti ipd).