Davčne in/ali računovodske počitnice

Odziv Ministrstva za finance

Predlagateljica opisuje težave, ki jih ima v zvezi z izpolnjevanjem davčnih obveznosti. Zaradi različnih davčnih in računovodskih obveznosti, ki jih ima kot računovodja v računovodskem servisu, ne more oziroma težje uveljavlja pravico do letnega dopusta, odklopa in uresničevanje bolniške odsotnosti, zato predlaga davčne in/ali računovodske počitnice.

Omenjene težave kažejo na domnevne kršitve delovnopravne zakonodaje. Delodajalec je v skladu z zakonodajo dolžan organizirati delo po svojih optimalnih potrebah tako, da zagotavlja nemoten potek delovnega procesa v skladu z delovnopravno zakonodajo, predpisi o varnosti in zdravju pri delu. Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti ustrezno razporejanje delovnega časa, dejansko realizacijo in možnost koriščenja letnega dopusta, odmora, bolniške odsotnosti, pravico do prostega časa v času dnevnega ali tedenskega počitka in drugih pravic iz delovnega razmerja.

Vlada Republike Slovenije je z namenom večje pravne varnosti in lažjega poslovanja (npr. zaradi učinkovitejšega upravljanja denarnih tokov), zmanjševanja stroškov (npr. zaradi možnosti plačila obveznosti z enim plačilnim nalogom) zavezancev za davek v preteklih letih pripravila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku, ki je vseboval predloge za poenotenje rokov za izpolnjevanje davčnih obveznosti. Državni zbor je ta zakon sprejel.

Ministrstvo za finance skupaj s Finančno upravo Republike Slovenije nenehno išče rešitve, ki bodo zavezancem za davek omogočile lažje izpolnjevanje davčnih obveznosti in tudi uveljavljanje njihovih pravic. S temi ukrepi pa se olajša delo tudi računovodjem. Izpostaviti je potrebno, da ministrstvo vedno preuči predloge stanovskih računovodskih organizacij in jih tudi upošteva, če so le-ti primerni. Tako je bil v zadnji noveli Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2P) na predlog Gospodarske zbornice Slovenije – Zbornice računovodskih servisov predlagan (in sprejet) predlog, ki omogoča spremembo roka za plačilo poračuna akontacije dohodnine od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti tako, da se določi obveznost plačila v 30 dneh od roka za predložitev davčnega obračuna. Če je rok za predložitev davčnega obračuna 31. marec, je rok za plačilo 30. april. Rok za plačilo po novi ureditvi ni več vezan na dejansko predložitev davčnega obračuna, temveč na končni rok za predložitev davčnega obračuna. Po mnenju Gospodarske zbornice Slovenije – Zbornice računovodskih servisov bi predlagani način omogočil davčnim zavezancem uravnavati likvidnost, čeprav jo je bilo mogoče doseči tudi po prej veljavni ureditvi s poznejšo oddajo obračunov.

Če bi pri uvedbi »davčnih počitnic« sledili ureditvi iz Zakona o sodiščih, ko sodišča v določenem poletnem času (od 15. julija do 15. avgusta) poslujejo v omejenem obsegu, to ne bi odpravilo težav, ki jih navaja predlagateljica. Sodišča v času poletnega poslovanja poslujejo v omejenem obsegu, razpisujejo naroke in odločajo v nujnih zadevah, lahko pa odločajo tudi v zadevah, ki niso nujne. V teh zadevah procesni roki ne tečejo (npr. rok za plačilo sodne takse, rok za vložitev pravnega sredstva). Ta ureditev pa ne vpliva na tek materialnih prekluzivnih rokov (rok za uveljavitev materialnih pravic oziroma za izpolnitev materialnih obveznosti), kar predvidevamo, da bi želela predlagateljica z uvedbo »davčnih počitnic« (torej, da v tem času ne bi tekli roki za vložitev obračunov davka…).

Če povzamemo, predlagateljica lahko izpostavljene težave rešuje predvsem v dogovoru z delodajalcem oziroma z možnostmi, ki jih v primeru kršitev omogoča delovnopravna zakonodaja.