Omejitve popoldanskega sp
Predlagam, da osebam, ki uveljavljajo skrajšani delovni čas zaradi starševstva, v tem obdobju ne bi bilo dovoljeno imeti odprtega popoldanskega s.p. (samostojnega podjetnika).
Na spletu in forumih je namreč polno nasvetov in primerov kako številni posamezniki izkoriščajo državno podporo za pridobitno dejavnost, ne pa za skrb za otroka kateremu je institut skrajšanega delovnega časa dejansko namenjen.
1. Namen instituta skrajšanega delovnega časa
Skrajšani delovni čas zaradi starševstva je socialni institut, katerega osnovni namen je omogočiti staršem več časa za nego, varstvo in vzgojo otrok v najbolj občutljivem obdobju. Dovoljevanje opravljanja dodatne samostojne dejavnosti izven rednega delovnega časa ta namen izkrivlja, saj:
-zmanjšuje dejanski čas, namenjen otroku,
-spodbuja ekonomsko aktivnost namesto družinske skrbi,
-postavlja pod vprašaj smisel državne podpore temu institutu.
2. Neenaka obravnava in socialna pravičnost
Osebe, ki delajo polni delovni čas in nimajo dodatnih olajšav, so v slabšem položaju v primerjavi s tistimi, ki koristijo ugodnost skrajšanega delovnega časa in hkrati ustvarjajo dodaten dohodek prek popoldanskega s.p. To ustvarja neenake konkurenčne pogoje na trgu dela in med podjetniki ter spodkopava zaupanje v pravičnost socialnega sistema. Dejansko spodbuja izkoriščanje pravic namesto njihove uporabe v skladu z namenom.
3. Dvojna korist iz javnih sredstev
Skrajšani delovni čas zaradi starševstva pomeni, da del prispevkov krije država. Če ista oseba hkrati opravlja dejavnost prek popoldanskega s.p., pride do situacije, kjer posameznik prejema posredno javno podporo, hkrati pa ustvarja dodatni dohodek iz tržne dejavnosti. Takšna praksa pomeni neupravičeno dvojno korist in neučinkovito porabo javnih sredstev.
4. Nadzor in zlorabe sistema
V praksi je težko učinkovito nadzirati, koliko časa oseba dejansko nameni samostojni dejavnosti v okviru popoldanskega s.p. Obstoječa ureditev omogoča situacije, ko posameznik formalno dela krajši delovni čas, dejansko pa skupna delovna obremenitev (redno delo + s.p.) presega polni delovni čas. Ker nadzor nad dejanskim obsegom dela pri s.p. ni učinkovit, takšna ureditev odpira prostor za zlorabe, otežuje nadzor pristojnih institucij in zmanjšuje verodostojnost sistema socialnih pravic.
Jasna prepoved bi poenostavila nadzor in povečala transparentnost. Zakaj bi namreč ostali davkoplačevalci osebam plačevali prispevke za skrajšani delovni čas, če se ta institut izkorišča za pridobitno dejavnost in ne za skrb za otroka.