Sprememba 5. člena ZDDD (I. dedni/darniški red)

Odziv Ministrstva za finance

Obdavčitev dediščin in daril je v Sloveniji urejena z Zakonom o davku na dediščine in darila. Predmet obdavčitve predstavlja premoženje (v naravi nepremičnine in premičnine, pa tudi premoženjske in druge stvarne pravice), ki jih zavezanci prejmejo kot dediščino ali darilo. Kot darilo se obravnava tudi volilo, kot premičnine pa se štejejo tudi vrednostni papirji in denar. S tem davkom se torej obdavčuje del dohodkov, ki imajo posebno naravo.

Davčno osnovo predstavlja tržna vrednost prejetega premoženja, ob odbitku določenih dolgov, stroškov ali bremen, ki odpadejo nanj. Za premičnine se davčna osnova zniža za znesek v višini 5.000 evrov.

Davčne stopnje so smiselno primerljive s stopnjami obdavčitve dohodkov po Zakonu o dohodnini, torej progresivne glede na višino davčne osnove. Poleg tega se razlikujejo tudi glede na sorodstveno povezavo dediča oz. obdarjenca z zapustnikom. Za drugi dedni red se gibljejo med 5 in 14 %, za tretji dedni red med 8 in 17 %, za druge nepovezane pridobitelje pa med 12 in 39 %. Prvi dedni red je davka oproščen.

Pri določitvi dednega reda se ZDDD naslanja na dedne redove po Zakonu o dedovanju, hkrati pa upošteva tudi bolj ali manj tesno in soodvisno tipično ekonomsko povezanost. Zato so za namen obdavčitve dediščin in daril v prvi dedni red uvrščeni potomci in zakonec zapustnika oz. obdarjenca. Gre torej za osebe, ki so z zapustnikom oz. darovalcem živele v ekonomski povezanosti skupnega gospodinjstva oziroma ožje družine, in osebe, ki del ekonomsko povezane skupnosti postanejo preko vezi s potomcem. Ureditev upošteva najpogostejše in najbolj tipične situacije, pri katerih se izhaja iz predpostavke, da so tako povezane osebe vsaj v delu življenjskega cikla premoženje ustvarjale skupaj, ali neposredno s prispevanjem ali z odrekanjem, in čeprav to premoženje formalno pripada prvi generaciji, se v njegovi vrednosti skriva tudi prispevek potomcev.

Starši, kadar dedujejo po svojih otrocih ali od njih prejmejo darilo, niso upravičeni do oprostitve plačila davka na dediščine in darila, saj spadajo v drugi dedni red. Gre za razmerje, v katerem premoženje, ki pripada enemu od potomcev in ga je ta praviloma ustvaril oziroma pridobil sam ali v okviru lastne samostojne ekonomske skupnosti, v primeru, da nima dedičev prvega dednega reda, preide na njegove najbližje sorodnike. Taki dediči so sicer tesno sorodstveno povezani z zapustnikom, vendar pridobijo premoženje, h kateremu praviloma (v večini primerov) niso neposredno prispevali, zato ZDDD zanje določa neko zmerno stopnjo obdavčitve.

Veljavna ureditev dednih in darilnih redov temelji na načelu, da se z davčnimi oprostitvami prvenstveno podpira prenos premoženja v smeri zagotavljanja materialne varnosti mlajših generacij, hkrati pa se omejuje možnosti za umetno preusmerjanje sredstev z namenom izogibanja obdavčitvi. Morebitna uvedba popolne simetričnosti med darili v obeh smereh bi lahko odprla dodatna vprašanja glede nadzora nad transakcijami in povečala tveganje za sistematično davčno optimizacijo, kar bi terjalo tudi kompleksnejše regulativne in nadzorne mehanizme.

Trenutna ureditev davka na dediščine in darila je sicer mestoma zastarela in potrebna prenove. Prilagoditve, ki jih predlagate, bodo morale biti obravnavane v okviru celovite reforme sistema obdavčitve premoženjskih prenosov, ne pa z delnimi posegi, ki bi lahko porušili notranje ravnotežje obstoječega sistema.