20. 3. 2026
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Področje praznikov in dela prostih dni je urejeno z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo, 52/10, 40/12 – ZUJF, 19/15, 83/16, 92/20, 95/24 in 24/25; v nadaljnjem besedilu: ZPDPD) in sodi na področje državne ureditve v Republiki Sloveniji, v katero spadajo tudi splošni državni akti in simboli. Na opredelitve praznikov in dela prostih dni po tem zakonu pa se navezujejo tudi rešitve v delovni zakonodaji, ki dajejo delavcem pravico do odsotnosti z dela na prazničen in dela prost dan, s pravico do nadomestila plače oziroma do posebnega vrednotenja dela, če morajo delavci zaradi nepretrganega delovnega oziroma proizvodnega procesa ali posebne narave dela delati na ta dan.
Že ob pripravi ZPDPD v letu 1991 so se kazale številne dileme in popolnoma raznovrstna stališča glede dni, ki bi jih bilo treba ustrezno obeleževati v naši državi. Predlagatelj je pri pripravi zakona proučil vsa poslana stališča in predloge ter upošteval tudi izide javnomnenjske raziskave, ki je bila opravljena z razlogom, da se z zakonom določijo praznični dnevi, ki imajo splošni pomen ali pomen za vse ali večino državljanov. Ureditev praznikov in dela prostih dni v Republiki Sloveniji mora vsekakor ustrezati dejanskemu odnosu naših državljanov glede pomembnost določenih datumov, ki jim je treba dati posebno obeležje. Hkrati se je pri določevanju praznikov in dela prostih dni zagotavljala tudi primerljivost z ureditvami v drugih evropskih državah.
Upoštevaje vsa stališča, predloge in izid javnomnenjske raziskave je bila sprejeta ureditev, v skladu s katero je ZPDPD poleg sedmih praznikov (dva dvodnevna) in hkrati dela prostih dni, določil še šest dela prostih dni, ki imajo versko obeležje, pri čemer ti prosti dnevi ne obeležujejo izključno le praznikov katoliške vere. Zaradi upoštevanja različnosti veroizpovedi državljanov oziroma njihovega ateističnega prepričanja so ti dnevi v ZPDPD opredeljeni le kot dela prosti dnevi in ne kot prazniki, saj jih dejansko praznujejo le verujoči. Upoštevaje strukturo praznikov po evropskih državah, lahko tudi ugotovimo, da je v večini primerjanih držav večina praznikov verskih, in s sicer s krščanskim obeležjem, poleg novega leta ter praznika dela pa je praznično obeleževanje vezano še na državnost posamezne države. Upoštevaje vsa stališča, predloge in izid javnomnenjske raziskave je bila sprejeta ureditev, skladno s katero ZPDPD poleg praznikov določa še šest dela prostih dni, ki imajo versko obeležje.
Od sprejetja ZPDPD leta 1991 je bilo predlaganih že nekaj dopolnil zakona, pri čemer je bilo pet predlogov upoštevanih v spremembah in dopolnitvah zakona v letih 2005, 2010, 2015, 2020 in 2025, nekaj pa jih Državni zbor Republike Slovenije ni sprejel v obravnavo. Dopolnila so na novo uvedla praznike, ki niso dela prosti dnevi in so se nanašala na dodatno obeleževanje nekaterih dogodkov, ki so v povezavi z zgodovino naroda in države ter slovenskim športom in znanostjo.
Trenutna ureditev praznikov in dela prostih dni temelji na tradiciji, podpori večine državljanov in je primerljiva z ureditvijo paznikov v drugih državah Evropske unije.
Cilj zakona o praznikih in dela prostih dnevih je, da se z zakonom določijo praznični in dela prosti dnevi, ki imajo splošen pomen ali pomen za vse ali večino državljanov. Ureditev praznikov in dela prostih dni v Republiki Sloveniji mora vsekakor ustrezati dejanskemu odnosu naših državljanov glede pomembnosti določenih datumov, ki jim je treba dati posebno obeležje.
Menimo, da ureditev praznikov in dela prostih dni v Republiki Sloveniji upošteva voljo državljanov in je tudi skladna ter primerljiva z ureditvijo tega področja v primerljivih državah Evropske unije. Pri tem je treba upoštevati, da zakonodaja ne sili državljanov k praznovanju krščanskih paznikov, saj jih tudi ne označuje kot državne praznike, temveč le kot dela proste dni – praznovanje pa je seveda prostovoljna odločitev vsakega posameznika.
Upoštevaje navedeno tudi menimo, da 2. člen Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji ni v nasprotju z ustavo. Dodajamo, da je Ustavno sodišče RS že odločalo o podobni zahtevi s sklepom št. U-I-67/14-11 z dne 19. 1. 2017, v katerem je pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 2. člena Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji zaradi neutemeljenosti zavrnilo.
Upoštevaje vse navedeno ocenjujemo, da ureditev praznikov in dela prostih dni v Republiki Sloveniji ni v neskladju z Ustavo Republike Slovenije in da ustreza dejanskemu odnosu naših državljanov glede pomembnosti določenih datumov, ki jim je treba dati posebno obeležje, hkrati pa je tudi primerljiva z ureditvami v drugih evropskih državah, zato menimo, da ni utemeljenih argumentov za spreminjanje zakona v smislu izpostavljenega predloga.