Letno Usklajevanje plač (inflacija) JS- Gospodarstvo
Trenutno stanje
Javni sektor
Trenutno se plače v Javnem sektorju usklajujejo po 56. členu ZSPJS, kar pomeni, da se plače v JS enkrat letno uskladijo z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu.
Minimalna plača
5. člen ZMinP (Redno usklajevanje minimalne plače): Določa, da se minimalna plača enkrat letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin.
3. člen ZMinP (Kazalniki za določanje zneska minimalne plače): Poleg obvezne inflacije se lahko upoštevajo tudi dodatni kriteriji, kot so:
• Rast produktivnosti dela,
• Stanje na trgu dela in gibanje zaposlenosti,
• Rast povprečne plače v državi,
• Gospodarske razmere ali gospodarska rast,
• Stališča socialnih partnerjev (sindikati in delodajalci).
Gospodarstvo.
V Gospodarstvu se uskladitev plač določa s kolektivno pogodbo panoge. Vendar plače ne rastejo v vseh panogah enako. V obrobnih regijah rastejo bistveno počasneje ali sploh ne, bolj pa rastejo v osrednji Sloveniji. To je tudi eden od razlogov za pomanjkanje kadra v obrobnih regijah.
Predlagam sledeče. Ker večinoma gospodarstvo polni proračun iz katerega so plačani tudi zaposleni v javnem sektorju, predlagam da se JS za 50% zmanjša avtomatska letna uskladitev plač. Hkrati pa se delodajalcem v gospodarstvu zniža prispevek delodajalca na 15,5% (za 0,6%), ki jih mora delodajalec v celoti prenesti v plače zaposlenih nad minimalno plačo. Minimalna plača je urejena v drugem zakonu.
Poslediče:
- Državni proračun na ta način ne bi bil oškodovan.
- Pravičnejša uskladitev plač za vse zaposlene v Sloveniji (Gospodarstvo/JS)
- Delavci v obrobnih regijah bi imeli manj vzpodbud za delo v osrednje slovenski regiji.
- Manj obremenitev v prometu
- Sekundarni dobiček za proračun: Višje plače v gospodarstvu (~50–70 € bruto na zaposlenega mesečno) povečajo potrošnjo, zaposlenost in rast BDP. Po ocenah UMAR bi to prineslo dodatnih ~100–150 mio € letno od dohodnine (progresivna, 16–50 %) in DDV (20 %). Neto: proračun pridobi ~100–150 mio € letno.
- Letni prihranek proračuna na JS≈ 175 mio € (polovica dodatnih 350–450 mio €)
- Proračunski učinek (osnovni)0 € (prihranek JS = izguba prispevkov) → popolnoma nevtralno
- Sekundarni dobiček proračuna (višja dohodnina + DDV)+100 do +150 mio €