Fiktivne prijave prebivališča in zloraba socialnih transferjev pri čezmejnih delovnih migrantih

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

Uvodoma pojasnjujemo, da je namen Zakona o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 52/16, 36/21, 3/22 – ZDeb in 62/24 – ZUOPUE, v nadaljevanju ZPPreb-1), ki ureja prijavo prebivališča, dosežen, če imajo posamezniki prijavljeno prebivališče na naslovu, na katerem dejansko prebivajo. ZPPreb-1 določa obveznost prijave prebivališča v osmih dneh od dneva naselitve na naslovu, hkrati pa določa tudi globo za prekršek, če posameznik prijavne obveznosti ne izpolni. Z globo za prekršek se kaznuje posameznik, ki ob prijavi ali odjavi ne navede resničnih podatkov, prav tako se z globo lahko kaznuje posameznik, če upravna enota v postopku ugotavljanja prebivališča ugotovi, da ni izpolnil prijavne obveznosti, ali če upravna enota v postopku preverjanja resničnosti prijave ugotovi, da ne prebiva na naslovu, ki ga prijavlja. Namen navedenih določb je registracija dejanskega stanja, torej prijava prebivališča posameznika na naslovu, na katerem dejansko prebiva. 

Pojasnjujemo, da se preverjanje dejanskega bivanja na naslovu izvaja že na podlagi določb materialnega zakona, prav tako pa je že določena sankcija za lažne prijave (prekrški v zvezi s prijavo in odjavo prebivališča, ki so določeni v 45. členu ZPPreb-1). ZPPreb-1 z namenom preprečevanja morebitnih fiktivnih prijav upravnim enotam nalaga dolžnost uvedbe postopkov preverjanja resničnosti prijave (22. člen in 24. člen ZPPreb-1) in postopkov ugotavljanja prebivališča (18. in 20. člen ZPPreb-1). 

Postopek preverjanja resničnosti prijave stalnega oziroma začasnega prebivališča upravna enota uvede po uradni dolžnosti ob prijavi prebivališča, če iz podatkov ali dokazil, predloženih ob prijavi prebivališča, ali podatkov, s katerimi razpolaga upravna enota, izhaja dvom o njihovi resničnosti. Navedeni postopek se uvede, kadar uradna oseba podvomi, da posameznik dejansko prebiva na naslovu, ki ga prijavlja. Če upravna enota ugotovi, da posameznik stalno/začasno ne prebiva na naslovu, ki ga prijavlja, z odločbo zavrne prijavo stalnega/začasnega prebivališča.

Iz podatkov registra stalnega prebivalstva je razvidno, da so upravne enote v zadnjih sedmih letih uvedle skoraj 11.000 postopkov preverjanja resničnosti prijave, kot izkazujejo podatki v tabeli: 

Če upravna enota dvomi, da posameznik prebiva na naslovu, kjer je prijavil prebivališče ali je obveščena, da posameznik ni izpolnil prijavne obveznosti, pa dvomi v njegovo izjavo, da na prijavljenem naslovu prebiva, po uradni dolžnosti uvede postopek ugotavljanja stalnega oziroma začasnega prebivališča. V zvezi z utemeljenim opozorilom predlagatelja, da fiktivne prijave obremenjujejo lokalne skupnosti, pojasnjujemo, da upravna enota navedeni postopek uvede tudi, če ga predlaga občina, na naslovu katere ima posameznik prijavljeno stalno/začasno prebivališče, ali občina, na območju katere posameznik prebiva (tretji odstavek 18. člena ZPPreb-1). 

Če upravna enota v postopku ugotavljanja prebivališča ugotovi, da posameznik stalno/začasno prebiva na naslovu, ki ni naslov njegovega prijavljenega stalnega/začasnega prebivališča, posamezniku v register stalnega prebivalstva prijavi stalno/začasno prebivališče na naslov, kjer posameznik dejansko stalno/začasno prebiva. Če ugotovi, da se je posameznik stalno odselil z območja Republike Slovenije, posamezniku odjavi stalno prebivališče in v register stalnega prebivalstva vpiše stalni naslov v tujini, če je upravni enoti znan, oziroma državo, v katero se je odselil. Če pa v postopku ne more ugotoviti, kje posameznik stalno/začasno prebiva, posamezniku v registru stalnega prebivalstva na podlagi dokončne odločbe, izdane v tem postopku, preneha prijava stalnega/začasnega prebivališča. 

Iz podatkov registra stalnega prebivalstva je razvidno, da so upravne enote v zadnjih sedmih letih uvedle skoraj 47.000 ugotovitvenih postopkov: 

Pojasnjujemo, da za uvedbo navedenih postopkov zadostuje dvom o prijavi. Na predlagatelja apeliramo, naj glede konkretne fiktivne prijave obvesti upravno enoto, če je s takšno prijavo seznanjen. Postopki, ki jih uvede upravna enota, namreč predstavljajo zakonski korektiv pri opustitvi prijavne obveznosti posameznika. V primerih, ki jih izpostavlja predlagatelj, bi pristojna upravna enota po izvedenem dokaznem postopku lahko na podlagi dokončne odločbe, izdane v postopku ugotavljanja stalnega prebivališča, posameznikom odjavila stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in jim v register stalnega prebivalstva vpisala stalni naslov v tujini, če je upravni enoti znan, oziroma državo, v katero se je odselil (konkretno Hrvaška).

Ker se na prijavljeno prebivališče vežejo določene pravice (socialno varstveni prejemki, prevozni stroški, pridobitev kredita ipd.) v praksi prihaja do fiktivnih prijav, v preteklosti tudi sistemskih, ki pa jih Ministrstvo za notranje zadeve s številnimi ukrepi omejuje (npr. določeni so normativni standardi za prijavo prebivališča; možnost zavrnitve prijave, kadar pogoji za prijavo niso izpolnjeni; določena je raba nepremičnine, ki mora biti stanovanjska oz. namenjena nastanitvi itd.). Upravne enote sodelujejo s Policijo in drugimi državnimi organi, organi pa se medsebojno obveščajo tudi o sumih fiktivne prijave ter pristojnim upravnim enotam podajajo predloge za uvedbo postopkov ugotavljanja stalnega oziroma začasnega prebivališča. Če Policija ugotovi, da je bilo v zvezi lažnih prijav prebivališč storjeno kaznivo dejanje, o tem obvesti pristojno državno tožilstvo. Ministrstvo tudi z obveščanjem javnosti splošno opozarja na morebitne fiktivne prijave. Širše javno ozaveščanje lahko namreč prispeva k zmanjšanju fiktivnih prijav, prav tako pa lahko k temu pripomore sprememba zakonodaje, ki pogojuje pridobitev določenih pravic s prijavljenim prebivališčem v Republiki Sloveniji. 

V zvezi s splošnim predlogom za strožji nadzor nad prijavo prebivališča, preverjanje dejanskega bivanja, izboljšanje sodelovanja med FURS, upravnimi enotami, CSD in inšpekcijami ter uvedbo sankcij za lažne prijave in neprijavljeno oddajanje stanovanj pojasnjujemo, da si tukajšnje ministrstvo prizadeva za učinkovit nadzor oziroma preprečevanje fiktivnih prijav, sodelovanje med navedenimi institucijami pa ocenjuje kot dobro. Ob tem poudarjamo, da se v Republiki Sloveniji letno izvede večje število prijav prebivališč; v letu 2025 je začasno prebivališče prijavilo 259.356 posameznikov, stalno prebivališče pa 98.290 posameznikov.

Ker ZPPreb-1 že določa postopke za preverjanje dejanskega bivanja ter sankcije za prekrške v zvezi s prijavo in odjavo prebivališča, pristojni organi pa v okviru svojih zakonskih pooblastil že sodelujejo pri preprečevanju fiktivnih prijav, ministrstvo ocenjuje, da je cilje predloga mogoče učinkoviteje uresničevati z doslednim izvajanjem obstoječe zakonodaje in krepitvijo že vzpostavljenih oblik sodelovanja, brez uvajanja novih sistemskih rešitev. Ministrstvo bo še naprej spremljalo izvajanje veljavne ureditve ter po potrebi pristopilo k njenim izboljšavam v okviru obstoječih pristojnosti.