Napredovanje v JU

Odziv Ministrstva za javno upravo

Zahvaljujemo se vam za posredovani predlog v katerem predlagate, da bi bilo treba časovno obdobje za napredovanje vezati na prisotnost na delovnem mestu ter opravljanje dela. Ob tem vas obveščamo, da je bil z Zakonom o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24; v nadaljevanju: ZSTSPJS) v javnem sektorju uveden sistem avtomatskega napredovanja po poteku predpisanega časovnega obdobja za napredovanje. V primerjavi s prejšnjo ureditvijo je napredovanje v novem sistemu poenostavljeno.

V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZSTSPJS javni uslužbenec vsakokrat napreduje za en plačni razred. V prvi do tretji plačni razred delovnega mesta napreduje vsakič po dveh letih, v četrti do sedmi plačni razred delovnega mesta vsakič po nadaljnjih treh letih, v osmi in nadaljnji plačni razred delovnega mesta pa vsakič po nadaljnjih štirih letih (v nadaljnjem besedilu: časovno obdobje za napredovanje).

V skladu s sedmim odstavkom 25. člena ZSTSPJS časovno obdobje za napredovanje teče od prve zaposlitve v javnem sektorju, od zadnjega napredovanja v višji plačni razred oziroma od prekinitve časovnega obdobja za napredovanje iz devetega odstavka tega člena (od zaposlitve na delovnem mestu v višjem tarifnem razredu ali od prekinitve delovnega razmerja v javnem sektorju, ki je daljša od 90 dni).

Iz navedenih določb izhaja, da je odgovor na vprašanje, kdaj bo javni uslužbenec napredoval v višji plačni razred v novem plačnem sistemu odvisen od tega, kdaj mu je začelo teči časovno obdobje za napredovanje in za katero njegovo napredovanje gre. Pri tem pa iz zakonskih določb ne izhaja, da bi na časovno obdobje za napredovanje vplivala odsotnost javnega uslužbenca, saj se v časovno obdobje šteje obdobje zaposlitve, ne pa obdobje efektivnega opravljanja dela. Iz navedenega izhaja, da tudi javni uslužbenci, ki so daljše časovno obdobje odsotni, so pa izpolnili časovno obdobje za napredovanje, napredujejo za en plačni razred.