2. 2. 2026
Odziv Ministrstva za solidarno prihodnost
Uvodoma pojasnjujemo, da lahko Ministrstvo za solidarno prihodnost (v nadaljevanju: ministrstvo) neobvezno pojasnjuje zgolj določbe zakonov in podzakonskih predpisov iz svoje pristojnosti. Zgolj v okviru svojih pristojnosti podajamo tudi naslednji odgovor. Vsebinsko predlog sodi v pristojnost našega ministrstva, se pa nanaša tudi na povezavo med stanovanjsko zakonodajo in pravili, ki ne sodijo v našo pristojnost. Pojasnila pravil glede katerih nismo pristojni so zato splošnejša oziroma se sklicujemo na vire, kjer smo podatke pridobili.
V zvezi z obvezno označbo, da gre za neprofitno stanovanje (po novem javno najemno stanovanje) na samih vratih stanovanja, je potrebno napraviti razmislek. Razmislek v smeri, ali bi taka obvezna označba res doprinesla k večji odgovornosti in zmanjšanju zlorab, kot navaja predlagatelj, saj moramo ravnati nediskriminatorno. Diskriminacija je namreč vsako neupravičeno dejansko ali pravno neenako obravnavanje, razlikovanje, izključevanje ali omejevanje ali opustitev ravnanja zaradi osebnih okoliščin, ki ima za cilj ali posledico oviranje, zmanjšanje ali izničevanje enakopravnega priznavanja, uživanja ali uresničevanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, drugih pravic, pravnih interesov in ugodnosti[1]. V Sloveniji je diskriminacija prepovedana. Konkretno označevanje bi bilo namreč lahko razumljeno, kot označevanje prebivalcev teh stanovanj (kot premoženjsko šibkejših), brez nekega upravičenega razloga za tako dejanje. Zgolj z namenom, da vemo, kdo so in v katerih stanovanjih prebivajo.
Glede sprejema hišnega reda navajamo, da lahko v skladu s 27. členom[2] Stanovanjskega zakona[3] etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, sprejmejo hišni red. Sprejem torej ni obvezen. S hišnim redom se določijo temeljna pravila sosedskega sožitja, kot to ureja Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb[4] (v nadaljevanju: Pravilnik) v 9. členu[5]. Ključna določba glede objave hišnega reda je v tretjem odstavku 9. člena Pravilnika. Ta določa, da se hišni red izobesi na vseh oglasnih deskah stavbe ali na način, kot ga določijo lastniki. Objava je pomemben korak, ki prispeva k temu, da hišni red postane zavezujoč za vse in da so stanovalci s sprejetimi pravili seznanjeni. Določila hišnega reda morajo spoštovati vse osebe, ki bivajo, poslujejo ali se nahajajo v stavbi. Nihče se ne more sklicevati na to, da s pravili ni bil seznanjen. Uveljavljen in objavljen hišni red je podlaga za ukrepanje v primeru kršitev. Menimo, da je objava hišnega reda v slovenskem pravnem redu ustrezno urejena in dodatna objava na vratih javnih najemnih stanovanj ali katerih drugih stanovanj ne bi bila primerna, niti si ne prestavljamo, kako bi bila izvedljiva.
Navedeni predlog se deloma nanaša tudi na varovanje osebnih podatkov. Področje ureja Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR) Evropske unije, ki postavlja skupna pravila za varstvo osebnih podatkov v EU. Ta področja pri nas ureja tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov[6].
V odgovor na pobudo navajamo, da je na podlagi 29. člena Pravilnika lastnik posamezne enote ali najemnik, če gre za najemno posamezno enoto, dolžan upravniku sporočiti podatke o številu uporabnikov. Pridobivanja podatkov o številu uporabnikov stanovanja je pomembno, ko se stroški upravljanja večstanovanjske stavbe obračunajo glede na število uporabnikov posamezne stanovanjske enote. Upravnik glede na peti odstavek 29. člena Pravilnika na podlagi prejetih sporočil o uporabnikih posameznih enot sestavi seznam posameznih enot s številom uporabnikov, brez navedbe osebnih podatkov, in ga obesi na oglasni deski ali na mestu, dostopnem vsem etažnim lastnikom. Informacijski pooblaščenec RS opozarja, da je razlika med seznamom, ki je v določenih primerih lahko dostopen le etažnim lastnikom in seznamom, ki je lahko dostopen vsem obiskovalcem večstanovanjske stavbe. Upravnik lahko na oglasni deski, ki je dostopna tako lastnikom kot tudi obiskovalcem večstanovanjske stavbe, objavi le takšen seznam posameznih enot in število uporabnikov teh enot, vključno s številom psov, ki ne vsebuje številke stanovanjske enote ali kakšnega drugega podatka, s pomočjo katerega bi bilo mogoče ugotoviti, na katero konkretno stanovanjsko enoto se podatki nanašajo. Ker pa so etažni lastniki in najemniki stanovanj za namen preverjanja pravilnosti izračuna stroškov čiščenja skupnih prostorov in drugih skupnih stroškov upravičeni do podatkov o tem, kakšno je število uporabnikov posamezne stanovanjske enote, vključno s številom psov, je dopustno seznam, iz katerega so razvidne tudi številke posameznih enot, oziroma je iz njega razvidno, na katero konkretno stanovanjsko enoto se podatki nanašajo, izobesiti na oglasni deski, ki ni dostopna tretjim osebam, ki vstopajo v večstanovanjsko zgradbo (npr. na oglasni deski v prostorih, kjer se odvijajo zbori lastnikov, ali drugih skupnih prostorih, do katerih imajo dostop samo etažni lastniki). Upravnik lahko etažnim lastnikom takšen seznam vroči tudi na način, da ga pošlje etažnim lastnikom.[7]
Glede na zgornje mnenje informacijskega pooblaščenca RS menimo, da objavljanje števila prijavljenih oseb na vratih posameznega javnega najemnega stanovanja ali katerega drugega stanovanja ni primerno.
Glede označb na vratih je v tretjem odstavku 7. člena Stanovanjskega zakona določeno, da mora lastnik oziroma lastnica ali najemnik oziroma najemnica označiti stanovanje ali bivalno enoto in druge prostore s številko posamezne enote. Individualni prostori, ki pripadajo stanovanju, se označijo s številko stanovanja in dodatkom a, b, c in tako dalje. Številko stanovanja in številko drugih prostorov v obliki tablice, nalepke ali v drugi trajni obliki, se namesti nad ali ob vhodna vrata stanovanja ali drugih prostorov.
Kar se tiče označevanje poštnega nabiralnika, pa so pomembne določbe 43. člena Zakon o poštnih storitvah[8]. Določeno je med drugim, da mora biti hišni predalčniki v večstanovanjskih objektih označen s priimkom ali s firmo uporabnikov poštnih storitev v posameznem stanovanju ali poslovnem prostoru. Navedeni zakon sicer ni v pristojnosti našega ministrstva, zato smo ga zgolj navedli, saj se posredno nanaša na pobudo.
Ime in priimek najemnika predstavljata osebni podatek v smislu veljavnih predpisov s področja varstva osebnih podatkov in sta kot taka posebej varovana. Obvezna objava imen in priimkov najemnikov na vratih javnih najemnih stanovanj ali katerih drugih stanovanj bi po našem mnenju pomenila neupravičen in nesorazmeren poseg v pravico posameznikov do varstva osebnih podatkov in pravico do zasebnosti, zato menimo, da ni skladen z veljavno zakonodajo s področja varstva osebnih podatkov. Podobno meni tudi Informacijski pooblaščenec RS, ko pravi, da lastnice ne morete prisiliti, da na stanovanje izobesi svoj priimek, to pa lahko stori prostovoljno[9]. Ponovno pa poudarjamo, da pojasnila v zvezi z varstvom osebnih podatkov niso v naši pristojnosti, pri odgovoru smo si pomagali z mnenji, ki jih objavlja Informacijski pooblaščenec RS.
V odgovoru smo obravnavali predloge z vidika vseh stanovanj. Ker pa želi pobuda uvesti razlikovanje obravnave javnih najemnih stanovanj v primerjavi z drugimi stanovanji, pa naj za zaključek ponovno navedemo tudi že omenjeni pomislek diskriminatornosti - na tem mestu glede celotne pobude. Navedeno pobudo je potrebno celovito presoditi z vidika zakonitosti in upravičenosti predlaganih ukrepov, zlasti glede njihovega učinka na najemnike javnih najemnih stanovanj. V teh stanovanjih praviloma prebivajo osebe iz ranljivejših družbenih skupin, in treba bi bilo presoditi, ali bi uvedba drugačne obravnave v primerjavi z drugimi najemniki ali lastniki nepremičnin imela stvarno utemeljen in pravno dopusten razlog. Ali zgolj to, da jih označimo. Tudi pri obravnavi ranljivih skupin je treba zagotavljati enako raven spoštovanja in varstva pravic, pri čemer je nujno dosledno spoštovati načelo enakosti in prepovedi diskriminacije. Menimo, da ukrepi iz pobude iz tega razloga ne bi bili upravičeni.
[1] KAJ JE DISKRIMINACIJA - Zagovornik načela enakosti
[2] Etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev, lahko sprejmejo hišni red, s katerim določijo temeljna pravila sosedskega sožitja v večstanovanjski stavbi.
[3] Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO, 90/21, 18/23 – ZDU-1O, 77/23 – odl. US, 61/24 in 57/25
[4] Uradni list RS, št. 60/09, 87/11, 85/13 in 52/22
[5] Prvi odstavek 9. člena: Lastniki lahko sprejmejo hišni red, s katerim določijo pravice in obveznosti uporabnikov posameznih delov stavbe z namenom, da se zagotovijo pogoji za nemoteno uporabo teh delov, zavaruje varnost in red ter zagotovi mir in čistoča v stavbi, tako da se z njim določijo temeljna pravila sosedskega sožitja kot na primer:
- hišni mir (omejitve uporabe gospodinjskih strojev in naprav po določeni uri),
- uporaba skupnih delov (način dostopnosti in varovanja naprav, ki služijo celotni stavbi, način uporabe skupnih hodnikov, kleti, ipd.),
- grobe kršitve hišnega reda, ki so lahko podlaga za vložitev izključitvene tožbe,
- način ugotavljanja in odprave kršitev hišnega reda,
- pogoji, pod katerimi se dovoljuje bivanje domačih živali v stavbi (nošenje nagobčnikov, vodenje na povodcih, ipd.) in
- druga pravila ravnanja, za katere lastniki menijo, da jih je potrebno urediti v hišnem redu.
[6] Uradni list RS, št. 163/22 in 40/25 – ZInfV-1
[7] Vir: https://www.ip-rs.si/publikacije/priročniki-in-smernice/smernice-po-splošni-uredbi-o-varstvu-podatkov-gdpr/smernice-za-upravnike-večstanovanjskih-stavb
[8] Uradni list RS, št. 51/09, 77/10, 40/14 – ZIN-B in 81/15
[9] Priimek na vratih stanovanja in sklep zbora lastnikov - IPRS