Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Strožje sankcije za krajo mobilnega telefona

869 OGLEDOV 29 KOMENTARJEV

Trenutna zakonodaja glede tatvine mobilnih telefonov določa:

• Vrednost do približno 500 €: Dejanje se obravnava kot mala tatvina, za katero storilcu grozi denarna kazen ali zaporna kazen do enega (1) leta.

• Vrednost nad približno 500 €: Dejanje se šteje za navadno tatvino, za katero je zagrožena zaporna kazen do treh (3) let.

Ker danes pametni telefon ni več zgolj komunikacijska naprava, ampak dejansko predstavlja prenosno digitalno identiteto posameznika, menim, da je takšna razlika v obravnavi neustrezna. Ogromno ljudi ima na telefonu shranjene izjemno občutljive in kritične informacije, vključno z dostopi do:

• Osebnih in biometričnih podatkov (npr. fotografije, zdravstveni podatki, prstni odtisi/prepoznavanje obraza);

• Finančnih in trgovalnih računov (npr. dostopi do spletne banke, kripto-računov, trgovalnih platform, digitalnih denarnic);

• Službene in intelektualne lastnine (npr. zaupni dokumenti, poslovna komunikacija, šifrirni ključi);

• Digitalnih identitet in komunikacije (npr. gesla, dostop do e-pošte, družabnih omrežij, platform v oblaku).

Predlog in Zaključek:

Ne glede na tržno vrednost ukradene naprave predlagam, da se dejanje tatvine mobilnega telefona, zaradi potencialne škode, ki nastane z zlorabo podatkov, obravnava strožje kot navadna tatvina.

Osredotočiti se moramo na kakovost in občutljivost ukradene vsebine, ne le na ceno samega aparata. Dejanje bi se moralo sistematično povezovati tudi z elementi, kot so: neupravičena pridobitev in razkritje osebnih podatkov, protipraven dostop do informacijskih sistemov, zloraba plačilnih instrumentov in potencialna kraja digitalne identitete.

Samo strožja zakonodaja bo ustrezno odražala resnost kaznivega dejanja v digitalni dobi in nudila boljšo zaščito pred hudo materialno in nematerialno škodo, ki lahko posamezniku nastane po kraji.

112 glasov

7 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 22 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR I Irkopirko 2 predloga
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


17. 2. 2026

Odziv Ministrstva za pravosodje

V predlogu je navedeno, da za kaznivo dejanje tatvine mobilnega telefona v vrednosti do 500 evrov storilcu grozi kazen do enega leta zapora, če je vrednost višja, pa kazen zapora do treh let. 

Pojasnjujemo, da je taka ureditev v 204. členu Kazenskega zakonika[1] (v nadaljevanju KZ-1) veljala do uveljavitve Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti[2] (v nadaljevanju ZNUZJV, ki je začel veljati 27. 11. 2025). 

ZNUZJV namreč v 12. členu določa, da ne glede na drugi odstavek 204. člena KZ-1 tatvina stvari majhne vrednosti (do 500 evrov) pomeni prekršek in se kršitelj, ki si je protipravno prilastil tujo premično stvar majhne vrednosti, kaznuje:

  • z globo 150 evrov, če ugotovljena premoženjska škoda ali premoženjska korist znaša do vključno 100 evrov,

  • z globo 300 evrov, če ugotovljena premoženjska škoda ali premoženjska korist znaša več kot 100 do vključno 200 evrov,

  • z globo 450 evrov, če ugotovljena premoženjska škoda ali premoženjska korist znaša več kot 200 do vključno 300 evrov,

  • z globo 600 evrov, če ugotovljena premoženjska škoda ali premoženjska korist znaša več kot 300 do vključno 400 evrov,

  • z globo 750 evrov, če ugotovljena premoženjska škoda ali premoženjska korist znaša več kot 400 do vključno 500 evrov,

  • z globo od 750 do 1500 evrov, če je bil storilec že pravnomočno kaznovan za enak prekršek iz tega člena v obdobju zadnjega leta.

Glede na navedeno se tatvina tuje premične stvari v vrednosti do 500 evrov ne obravnava več kot kaznivo dejanje, ampak kot prekršek. Torej je kaznivo dejanje tatvine tuje premične stvari podano le, če je njena vrednost več kot 500 evrov.

V zvezi z možnostjo zlorabe podatkov, ki je lahko povezana s tatvino mobilnega telefona, pa pojasnjujemo, da se zloraba osebnih podatkov ne obravnava kot kaznivo dejanje tatvine, ampak KZ-1 v 143. členu določa kaznivo dejanje zlorabe osebnih podatkov.

 


[1] Uradni list RS, št. 50/12 – UPB2, 54/15, 6/16 – UPB2 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 – odl. US.

[2] Uradni list RS, št. 93/25.

Komentarji