28. 1. 2026
Odziv Ministrstva za javno upravo
V svojem predlogu izpostavljate dva vidika problematike in sicer, da se naj prepove kakršno koli politično in zavajajoče oglaševanje ter oglaševanje, ki širi sovraštvo oziroma laž.
V zvezi z navedenim naj najprej pojasnimo, da je politično oglaševanje v splošnem prepoznano kot pomemben del volilnih političnih kampanj, zato je dovoljeno. Znotraj EU in posameznih držav članic pa zakonodaja predpisuje določene pogoje za takšno oglaševanje, zato da volivci vedo, kdo je naročnik takšnega oglaševanja in koliko denarja je bilo porabljenega za določen oglas. Torej zakonodaja ne prepoveduje političnega oglaševanja, temveč terja, da so politični oglasi jasno označeni in kot taki prepoznavni. Na ta način se zagotavlja preglednost oglaševanja ter omogoča volivcem, da vedo, da gre za oglase, povezane s politično kampanjo, in da lahko svojo odločitev na glasovanju sprejmejo ustrezno informirani.
V Republiki Sloveniji se je 10. oktobra 2025 pričela uporabljati Uredba, ki neposredno velja in zahteva preglednost političnega oglaševanja. Tako morajo biti politični oglasi, to so vsi oglasi, ki se nanašajo na referendumsko kampanjo, pa tudi vsi oglasi, ki jih naročajo politične stranke, označeni kot politični oglasi. Na njih mora biti naveden naročnik, na katero kampanjo se oglaševanje nanaša, preko obvestila o preglednosti pa morajo biti objavljeni tudi drugi obvezni podatki. Referendumsko kampanjo ureja ZVRK, ki v 7. členu zahteva, da je na plakatih naveden naročnik. Po našem mnenju predstavljeni predpisi že ustrezno urejajo obveznosti v zvezi z zagotavljanjem preglednosti političnega oglaševanja, zlasti v zvezi z oglaševanjem v času volilnih in referendumskih kampanj.
Nobeden od navedenih predpisov ne regulira same vsebine propagandnih sporočil. Glavna cilja ZVRK in Uredbe sta zagotavljanje transparentnosti političnega oglaševanje in tudi preglednosti financiranja volilnih/referendumskih kampanj. Kljub temu pa se k drugačni politični kulturi, tudi v času volilnih in referendumskih kampanj, spodbuja z drugimi ukrepi:
Tako je Ministrstvo za javno upravo na svoji spletni objavil Kodeks ravnanja za volitve v evropski parlament leta 2024[1], da bi ga lahko podpisale tudi nacionalne politične stranke. Z upoštevanjem tega kodeksa se podpisniki zavežejo, da bodo spoštovali ključne vrednote volitev, kot so integriteta, preglednost, varnost, poštenost in enaki konkurenčni pogoji. Podpisniki tega kodeksa se med drugim zavežejo, da se bodo vzdržali: ustvarjanja, uporabljanja ali razširjanja diskriminatornih izjav in predsodkov do določenih skupin ter razširjanja, objavljanja ali spodbujanja vsebin, ki napeljujejo k nasilju ali sovražnemu govoru.
Republika Slovenija (v nadaljevanju: RS) se proti dezinformacijam bori tudi s programi ozaveščanja Dezinformacije | GOV.SI.
Vsekakor pa je kot skrajno sredstvo boja proti sovražnemu govoru, tudi v času volilnih in referendumskih kampanj, RS javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti predpisala kot kaznivo dejanje po 297. členu Kazenskega zakonika (KZ-1)[2].
Opozarjamo pa tudi na Slovenski oglaševalski kodeks (SOK), ki je orodje samoregulative v oglaševalski stroki. Gre za nabor načel in pravil, ki jih morajo spoštovati oglaševalci pri snovanju svojih oglasov. Eno od temeljnih načel kodeksa je tudi resničnost in dokazljivost. O skladnosti oglasov s SOK presoja Oglaševalsko razsodišče.[3]
Glede na to, da je v pripravi zakon, ki bo konkretiziral določbe Uredbe (EU) 2024/900//EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. marca 2024 o preglednosti in ciljanju v političnem oglaševanju, s tem, da bo določil pristojne organe za izvajanje in nadzor nad izvajanjem Uredbe in sankcije za njene kršitve, menimo, da v zvezi s predlogom na portalu predlagam.vladi.si nadaljnji postopek ni potreben.
[1] bebd9b72-fbb9-42f3-bcea-dbace7e0650f_sl
[2]Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21,
105/22 – ZZNŠPP, 16/23 in 107/24 – odl. US
[3] https://www.soz.si/samoregulativa/oglasevalsko-razsodisce