Pobuda za odprtokodnost državnih sistemov: "Javni denar, javna koda"

Odziv Ministrstva za digitalno preobrazbo

Na MDP smo julija 2025 objavili dopolnjene Smernice MDP za razvoj informacijskih rešitev (https://nio.gov.si/products/smernice+mju+za+razvoj+informacijskih+resitev). V dokumentu je med splošnimi načeli izpostavljeno tudi načelo "Praviloma ponovno uporabljivo", kjer se še prav posebej spodbuja izbiro odprtih standardov. V smernicah se z vidika transparentnosti in zaupanja uporabnikov spodbuja tudi javna objava izvorne kode informacijskih sistemov – vendar samo v primerih, ko ne gre za poslovno kritične sisteme in z javno objavo izvorne kode ne bi nastala nesprejemljiva informacijska tveganja. Tovrstno javno objavo je praviloma potrebno transparentno najaviti že v dokumentaciji javnega naročila in v pogodbi z izbranim zunanjim izvajalcem. Primer sistema, ki že ima javno objavljeno izvorno kodo, je npr. Portal odprtih podatkov OPSI (https://podatki.gov.si/assets/PortalOPSI.zip). Pri objavah vlog in drugih dokumentov na državnih portalih (npr. portal eUprava, Portal NIO) bomo spodbujali objavo teh dokumentov tudi v odprtokodnih formatih.

Področje razvoja in upravljanja informacijskih sistemov v javnem sektorju je v Republiki Sloveniji že urejeno z več predpisi in politikami, ki delno naslavljajo cilje iz pobude, vendar ne vzpostavljajo splošne obveznosti odprtokodnosti:

• Javna naročila na področju IKT temeljijo na načelu tehnološke nevtralnosti, kot izhaja iz Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) in prava Evropske unije, kar pomeni, da naročniki praviloma ne smejo vnaprej predpisati konkretnega licenčnega ali razvojnega modela (odprtokodni ali lastniški), temveč izbirajo rešitev glede na funkcionalne, varnostne in ekonomske zahteve.
• Varstvo osebnih podatkov in informacijska ter kibernetska varnost, zlasti pri kritični infrastrukturi in varnostno občutljivih sistemih, so urejeni s Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR), Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), Zakonom o informacijski varnosti (ZInfV) ter z nacionalnimi in evropskimi varnostnimi okviri (vključno z direktivo NIS2), ki zahtevajo, da se dostopnost tehničnih podrobnosti in izvorne kode presoja previdno in selektivno na podlagi ocene tveganj.
• Strateški dokumenti digitalne preobrazbe države, zlasti strategija Digitalna Slovenija 2030 in z njo povezani izvedbeni dokumenti, že spodbujajo uporabo odprtih standardov, interoperabilnost in ponovno uporabo rešitev v javnem sektorju, kar je skladno z duhom pobude, vendar dopuščajo različno implementacijo glede na naravo, namen in varnostni profil posameznega sistema.

Veljavna ureditev torej že omogoča uporabo odprtokodnih rešitev, vendar jo obravnava kot eno izmed možnosti, ne kot splošno obveznost.

MDP ocenjuje, da pobuda odpira pomembno in legitimno vprašanje upravljanja javno financiranih digitalnih rešitev. Načelno so cilji pobude, večja transparentnost, možnost neodvisnega pregleda kode, spodbujanje inovacij in ponovne uporabe, skladni z usmeritvami digitalne preobrazbe javnega sektorja.

Vendar pa predlog v sedanji obliki ne razlikuje dovolj med različnimi vrstami informacijskih sistemov (npr. podporni sistemi, registri, varnostno-kritični sistemi), ne upošteva kompleksnosti pravnih in varnostnih zahtev, ki lahko v posameznih primerih utemeljeno omejujejo javno objavo izvorne kode in ne naslavlja vprašanj upravljanja odprtokodnih rešitev, kot so odgovornost za vzdrževanje, obravnava varnostnih ranljivosti ter dolgoročna vzdržnost. Zaradi tega pobude ni mogoče neposredno prenesti v splošno in zavezujoče pravilo brez dodatnih analiz in razmejitev. MDP ocenjuje, da pobuda ni primerna za nadaljnjo obravnavo v obliki neposredne zahteve po splošni odprtokodnosti vseh javno financiranih informacijskih sistemov, saj bi tak pristop lahko povzročil neskladja z obstoječo zakonodajo na področju javnih naročil in informacijske varnosti, povečal varnostna tveganja pri določenih vrstah sistemov ter omejil fleksibilnost naročnikov pri izbiri najustreznejših tehnoloških rešitev.

Hkrati pa je pobuda primerna kot prispevek k širši strokovni in politični razpravi, ki jo MDP že vodi v okviru priprave politik in ukrepov digitalne preobrazbe. Njena vsebina bo zato upoštevana pri nadaljnjem razvoju smernic za razvoj in naročanje informacijskih sistemov v javnem sektorju in pri presoji možnosti za večjo uporabo odprtokodnih rešitev tam, kjer je to varno, ekonomsko smiselno in pravno ustrezno.

MDP pobudo razume kot izraz legitimnega interesa javnosti za transparentno in učinkovito rabo javnih sredstev. Čeprav predlog v predlagani obliki ni primeren za neposredno nadaljnjo obravnavo, predstavlja pomemben vsebinski prispevek k oblikovanju prihodnjih usmeritev na področju digitalnega razvoja javnega sektorja.