Dvig dela dohodnine, ki ga namenimo društvom iz 1% na 5%

Odziv Ministrstva za finance

V dopisu predlagate dopolnitev Zakona o dohodnini (v nadaljevanju ZDoh-2) na način, da se zviša znesek dela dohodnine, namenjene upravičencem do donacij iz 142. člena ZDoh-2 iz 1% na 5%. 

V zvezi z vašim predlogom, vam v nadaljevanju pojasnjujemo, da veljavni ZDoh-2 v 142. členu določa, da lahko davčni zavezanec rezident zahteva, da se do 1 % dohodnine, odmerjene po tem zakonu od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje nevladnih organizacij v javnem interesu, političnih strank, reprezentativnih sindikatov, registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti. 

Davčni zavezanec lahko posameznemu upravičencu nameni poljubno od 0,1 % do 1 % dohodnine, seštevek vseh pa ne more presegati 1 % dohodnine. Davčni organ upošteva veljavne zahteve, s katerimi razpolaga na dan 31. decembra leta, za katero se dohodnina odmerja. Zahteva velja do trenutka, ko davčni organ prejeme novo zahtevo ali preklic zahteve.

Podatki o namenitvi dela dohodnine kažejo, da so zavezanci v letu 2025 na podlagi odmerjene dohodnine za leto 2024 namenili 672.562 donacij v skupnem znesku 16,5 mio EUR. Na podlagi preliminarnega podatka o odmerjeni dohodnini za leto 2024, ki znaša okoli 2.921,8 mio EUR, bi lahko maksimalni znesek donacij torej znašal okoli 29,2 mio EUR. To pomeni, da je bilo namenjenih le 56 % možnih sredstev, medtem ko se bo sicer preostalih nerazporejenih sredstev v višini okoli 12,8 mio EUR preneslo v Sklad za razvoj nevladnih organizacij.

Ti podatki ne kažejo na pomanjkanje solidarnosti med zavezanci, temveč predvsem na pomanjkanje informacij, prepoznavnosti in jasnih spodbud za odločanje.

Sklepno Ministrstvo za finance meni, da bi morali upravičenci do donacij prvenstveno vložiti več truda v krepitev svoje prepoznavnosti in aktivno komuniciranje z javnostjo. Številni zavezanci se za donacijo ne odločijo preprosto zato, ker ne poznajo upravičencev, ne razumejo njihovega poslanstva ali pa niso pravočasno nagovorjeni. Z učinkovitejšim obveščanjem, jasnim predstavljanjem dosežkov ter poudarjanjem konkretnih učinkov donacij bi lahko upravičenci bistveno povečali zanimanje zavezancev. Večja prepoznavnost in zaupanje namreč neposredno vplivata na pripravljenost posameznikov, da del svoje dohodnine namenijo točno določenemu upravičencu, s čimer bi se lahko bistveno zmanjšal delež nerazporejenih sredstev v že obstoječem sistemu.