Sprememba davčne politike na področju nepremičnin
1. Izhodišče in problematika
Trenutna davčna ureditev na področju nepremičnin ne razlikuje ustrezno med posamezniki, ki rešujejo svoje prvo stanovanjsko vprašanje, in tistimi, ki nepremičnine kupujejo kot naložbo. Takšna ureditev spodbuja špekulativne nakupe in rast cen, hkrati pa otežuje dostop do prvega doma za mlade in družine.
Trenutna opredelitev iz 3. odstavka zakonskega člena, po kateri se za »stanovanje, ki je del socialne politike«, šteje vsako stanovanje do 120 m² v večstanovanjski ali do 250 m² v enostanovanjski stavbi, ne upošteva dejanskega socialnega položaja kupca.
Na ta način lahko davčne olajšave koristijo tudi posamezniki ali pravne osebe, ki kupujejo že drugo, tretjo ali celo deseto nepremičnino, bodisi kot naložbo bodisi za oddajanje v najem.
Takšna ureditev nima socialnega učinka in celo spodbuja kopičenje nepremičnin, saj subvencionira tudi tiste, ki z nepremičninami trgujejo ali v njih parkirajo kapital.
Država tako z javnimi sredstvi posredno podpira rast cen nepremičnin in povečuje neenakost, namesto da bi usmerjala pomoč tistim, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje.
Zato je smiselno, da se status “stanovanja, ki je del socialne politike” pogojuje tudi s statusom kupca (ali gre za prvo nepremičnino za lastno bivanje), ne le z velikostjo objekta.
2. Predlog spremembe
Predlaga se uvedba diferencirane davčne stopnje pri nakupu nepremičnin glede na status kupca in namen nakupa:
Nakup prve nepremičnine za lastno bivanje: ohrani se ali zniža stopnja davka (npr. 9,5 % ali nižje, po možnosti 0 %).
Nakup druge in vsake naslednje nepremičnine: uvede se višja davčna stopnja (npr. 22 %), s čimer se zmanjša donosnost špekulativnih nakupov.
3. Cilji predlagane spremembe
Zmanjšanje špekulativnega povpraševanja po nepremičninah.
Povečanje dostopnosti stanovanj za mlade, družine in delovno aktivne državljane.
Stabilizacija rasti cen na nepremičninskem trgu.
Pravičnejša davčna obremenitev, ki spodbuja dejansko rabo in ne kopičenja premoženja.
Usmerjanje investicij v gradnjo novih nepremičnin, ne pa v preprodajo obstoječih.
Sklep:
Predlagana sprememba bi zmanjšala špekulativni pritisk na trg, povečala dostopnost stanovanj za prebivalce in zagotovila, da davčna politika dejansko podpira socialne in gospodarske cilje države.