18. 12. 2025
Odziv Ministrstva za javno upravo
Ministrstvo za javno upravo uvodoma ugotavlja, da je predlagatelj v predlogu navedel tudi nekaj primerov, ki naj bi kazali na neetično ravnanje inšpektorjev, vendar pa teh primerov ni z ničemer utemeljil, pavšalno navajanje pa ni dokaz, da sistem ne deluje.
V zvezi s predlogom za ustanovitev neodvisnega državnega nadzornega organa za nadzor nad vsemi inšpekcijami, ki bi spremljal zakonitost in etičnost dela inšpektorjev, pojasnjujemo, da imajo stranke v inšpekcijskem postopku zagotovljena pravna sredstva, na podlagi katerih pristojna ministrstva in sodišča odločajo o zakonitosti odločb, ki jih izdajo inšpektorji. 25. člen Ustave Republike Slovenije[1], ki ureja pravico do pravnega sredstva, določa, da je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.
Notranji upravni nadzor nad poslovanjem državnih organov in organov samoupravnih lokalnih skupnosti pa izvaja upravna inšpekcija, ki deluje znotraj Inšpektorata za javni sektor.
Naj omenimo še, da 5. člen Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije[2] določa, daje Komisija za preprečevanje korupcije samostojen in neodvisen državni organ, ki z namenom krepitve učinkovitega delovanja pravne države in preprečevanja njenega ogrožanja s koruptivnimi dejanji v okviru in na podlagi zakonov samostojno izvršuje pristojnosti in opravlja naloge, določene v tem in v drugih zakonih.
Glede na Poročilo Inšpekcijskega sveta za leto 2024 je bilo v letu 2024 skupaj 120.933 vseh zadev (v vseh inšpekcijskih organih). Inšpekcijskih nadzorov (zadev) je bilo skupaj 104.679. Prekrškovnih zadev je bilo 16.254. Skupaj je bilo izrečenih 71.685 ukrepov, od tega 40.845 upravnih ukrepov in 30.840 prekrškovnih ukrepov. V praksi bi bilo zaradi velikega števila inšpekcijskih zadev neizvedljivo neodvisno izvajanje nadzora nad delom vseh inšpektorjev na način kot ga je predlagal predlagatelj.
Predlagan je sprejem zakonodajnih sprememb, ki bi omogočile začasno odstavitev inšpektorjev ob sumu korupcije ali nevestnega dela. V zvezi s tem predlogom pojasnjujemo, da ima ob sumu koruptivnega kaznivega dejanja ali nevestnega dela v službi delodajalec že sedaj možnost delavcu izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi. V teh primerih lahko delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu prepove opravljati delo za čas trajanja postopka (110. člen Zakona o delovnih razmerjih[3]).
Glede obveznega kroženja inšpektorjev med regijami zaradi preprečitve povezovanja z nadzorovanimi subjekti pa pojasnjujemo, da so inšpekcijski organi oziroma inšpekcije različno organizirane. Nekateri inšpektorji opravljajo naloge na ozemlju celotne Republike Slovenije, le pri inšpektoratih oziroma inšpekcijah, ki imajo območne enote, inšpektorji opravljajo naloge praviloma na območju te območne enote, so pa tudi primeri, ko nadzor opravljajo na območju izven svoje enote, največkrat, ko gre za skupne akcije z drugimi državnimi organi. Izmenjava inšpektorjev med posameznimi inšpekcijami pa v mnogih primerih ne bi bila izvedljiva zaradi različnih pogojev za zasedbo delovnih mest tako glede stopnje in smeri izobrazbe kot dodatnih strokovnih izpitov, ki jih morajo opraviti inšpektorji.
Predlagatelj je posebej izpostavil nepravilno prakso najavljanja inšpekcijskih nadzorov. V zvezi s tem pojasnjujemo, da se na podlagi prvega odstavka 29. člena ZIN inšpekcijski nadzor lahko predhodno najavi. Ali bo inšpektor predhodno najavil inšpekcijskih nadzor, je odvisno od konkretnega primera, zahtevnosti in obsega nadzora. V zvezi s tem je treba omeniti sodno prakso, ki se je glede najave nadzora in navzočnosti zavezanca spremenila v zadnjih letih tako, da sodišče opozarja na upoštevanje načela zaslišanja zavezanca, kar zahteva njegovo prisotnost ob nadzoru.
Inšpektorati oziroma inšpekcije o svojem delu poročajo in poročila tudi objavljajo na spletni strani. Iz teh poročil je mogoče ugotoviti podatke na katere opozarja predlagatelj. Podatke o njihovem delu vsebuje tudi vsakokratno poročilo o delu Inšpekcijskega sveta za preteklo leto ter analiza učinkovitosti inšpekcijskih organov za preteklo leto, ki jo pripravi Odbor Inšpekcijskega sveta za merjenje uspešnosti, učinkovitosti in kakovosti inšpekcijskih služb. Vse navedeno je prav tako objavljeno na spletu.
Zaščita prijaviteljev je tematika, ki je v pristojnosti Ministrstva za pravosodje. Pojasnila in povezave v zvezi s tem so objavljeni na povezavi: https://www.qov.si/teme/zascita-priiaviteliev/.
Predlagana je vzpostavitev neodvisnega nadzora nad disciplinskimi postopki, ki se vodijo zoper inšpektorje. V zvezi z navedenim predlogom pojasnjujemo, da se disciplinski postopek uvede zoper javnega uslužbenca (inšpektorja), če je podan sum, da krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, zato je v interesu delodajalca, da se ugotovi dejansko stanje in odgovornost inšpektorja. 37. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru[4] namreč vsebuje specialno določbo, na podlagi katere Republika Slovenija oziroma samoupravna lokalna skupnost odgovarja za premoženjsko škodo, ki je bila zavezancu ali drugi osebi povzročena s protipravnim dejanjem ali opustitvijo dejanja inšpektorja pri izvajanju nalog inšpekcijskega nadzora. Regresni zahtevek Republike Slovenije ali samoupravne lokalne skupnosti zoper inšpektorja pa je možen le, če je bila škoda povzročena naklepno ali iz hude malomarnosti. Zavezanec ali tretja oseba lahko zahtevata povračilo škode neposredno od inšpektorja le v primeru, ko je škoda nastala zaradi kaznivega dejanja inšpektorja. Zaradi vseh navedenih okoliščin ima delodajalec interes, da disciplinski postopek zoper inšpektorja vodi objektivno in nepristransko, ob upoštevanju, daje temeljni namen inšpekcijskega nadzora varstvo javnega interesa.
Na podlagi navedenega Ministrstvo za javno upravo meni, da so navedeni predlogi neutemeljeni.
[1] Uradni list RS, št. 33/91-1, 42/97 - UZS68, 66/00 - UZ80, 24/03 - UZ3a, 47, 68, 69/04 - UZ14, 69/04 - UZ43, 69/04 - UZ50, 68/06 - UZ121,140,143, 47/13 - UZ148, 47/13 - UZ90,97,99, 75/16 - UZ70a in 92/21 - UZ62a
[2] Uradni list RS, št. 69/11 - uradno prečiščeno besedilo, 158/20, 3/22 - ZDeb in 16/23 - ZZPri
[3] Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 - popr., 47/15 - ZZSDT, 33/16 - PZ-F, 52/16, 15/17 - odi. US, 22/19 - ZPosS, 81/19, 203/20-ZIUPOPDVE, 119/21 - ZČmIS-A, 202/21 - odi. US, 15/22, 54/22 - ZUPŠ-1, 114/23, 136/23 - ZIUZDS in 70/25 - ZUTD-I
[4] Uradni list RS, št. 43/07 - uradno prečiščeno besedilo in 40/14