Predlog za sistemske spremembe v nadzoru inšpekcijskih služb
Izražam globoko zaskrbljenost nad delovanjem inšpekcijskih služb, ki bi morale biti eden ključnih mehanizmov zagotavljanja zakonitosti, varnosti in zaščite državljanov, a po mojih opažanjih pogosto ne izpolnjujejo svojega poslanstva.
V zadnjih letih sem bil priča več primerom, ki kažejo na sistemske težave:
-Inšpektor z večletnimi izkušnjami (E.G.) je med uradnim nadzorom prijateljsko klepetal z direktorico podjetja, namesto da bi opravil pregled objekta, in kasneje oddal poročilo brez ugotovljenih kršitev. Takšno ravnanje kaže na osebne povezave in izogibanje dejanskemu nadzoru.
-Inšpektorat za varno hrano ne izvaja rednih naključnih pregledov živil, kar pomeni, da nevarni izdelki (z vsebnostjo težkih kovin ali pesticidov) lahko dolgo krožijo med prebivalstvom. Inšpektorji ukrepajo šele po nastanku škode, kar pomeni, da državljani niso zaščiteni pred dolgoročno izpostavljenostjo nevarnim snovem.
-Pri nadzoru Ministrstva za zdravje je inšpektorat za javno upravo ugotovil, da uradna oseba več kot leto dni ni odgovorila na uradni dopis. Kljub jasni kršitvi dolžnosti je inšpektor izrekel le opomin, brez sankcij ali nadaljnjih ukrepov. Uradna oseba je celo napredovala in še naprej ni odpisala pravočasno na dopise. Takšno stanje kaže na pomanjkanje odgovornosti, neustrezne sankcije in medsebojno zaščito v javni upravi.
-Tudi v primerih, ki so bili javno odmevni in dobro dokumentirani, so inšpektorji za delo spregledali očitne kršitve delovne zakonodaje. To nakazuje na vplive interesov znotraj organa ter sistematično neupoštevanje zakonov.
-Tržišna inšpektorica, ki je prejema darilo od nadzorovanega subjekta, je izdala le opomin, kljub množičnim kršitvam (več tisoč nepravilno izdanih računov). Takšno ravnanje spodkopava pravno državo in nagrajuje kršitelje.
Predlag:
Vzpostavitev neodvisnega državnega nadzornega organa za nadzor nad vsemi inšpekcijami (podoben modelu Računskega sodišča), ki bi spremljal zakonitost in etičnost dela inšpektorjev.
Zakonodajne spremembe, ki bi omogočile začasno odstavitev inšpektorjev ob sumu korupcije ali nevestnega dela.
Obvezna rotacija inšpektorjev med regijami in sektorji, da se prepreči povezovanje z nadzorovanimi subjekti.
Vzpostavitev sistema naključnih nadzorov v prehranski, delovni in tržni inšpekciji, brez vnaprejšnjega obveščanja podjetij.
Objava letnih poročil z navedbo ukrepov, sankcij, izrečenih opominov in učinkovitosti posameznih inšpektoratov.
Vzpostavitev varnega kanala za prijavo nepravilnosti (žvižgači), ki bi državljanom omogočil varno prijavo suma nevestnega ali koruptivnega delovanja inšpektorjev.
Neodvisen nadzor nad disciplinskimi postopki proti inšpektorjem, da se prepreči samonadzor znotraj istih organov.
Menim, da je obstoječi sistem nadzora v Sloveniji neučinkovit in ne zagotavlja pravne varnosti državljanov. Inšpekcijski organi pogosto delujejo selektivno, brez posledic za očitne kršitve. Z uvedbo neodvisnega nadzora in sistemske odgovornosti bi Slovenija lahko povrnila zaupanje javnosti v delo državnih institucij.