Sprememba roka izplačila plač v Republiki Sloveniji

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

V odgovoru na vaše vprašanje uvodoma pojasnjujemo, da ministrstvo ni pristojno dajati pravnih nasvetov strankam v konkretnih postopkih niti podajati obvezujočih pravnih mnenj. Kot upravni organ podaja pojasnila v zvezi z zakonsko ureditvijo delovnopravnih vprašanj ter oblikuje neobvezujoča pravna mnenja oziroma strokovna stališča z vidika splošne delovnopravne ureditve. Za odločanje v konkretnih spornih zadevah s področja delovnega prava je pristojno delovno sodišče v individualnih delovnih sporih. Za strokovno pomoč in inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja delovna razmerja, je pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za delo.

Upoštevaje navedeno z vidika veljavne delovnopravne zakonodaje pojasnjujemo, da Zakon o delovnih razmerjih[1] (v nadaljnjem besedilu: ZDR-1), kot splošni predpis na področju delovnih razmerij, v 31. členu določa, da mora biti plačilni dan, enako kot plačilno obdobje in način izplačevanja plače, dogovorjen s pogodbo o zaposlitvi, pri čemer se stranki lahko sklicujeta na zavezujoče pravne vire, ki veljajo za konkretnega delodajalca (veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca).

ZDR-1 dalje v drugem odstavku 134. člena določa, da se plača izplača najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja. Plačilni dan lahko tako pogodbeni stranki določita tudi na katerikoli dan pred 18. dnevom v mesecu. Če pa je plačilni dan dela prosti dan, se plača izplača najkasneje prvi naslednji delovni dan (tretji odstavek 134. člena ZDR-1).

Ob tem naj izpostavimo, da se je do vprašanja glede plačilnega dne v več sodbah opredelilo Višje delovno in socialno sodišče (Sodba VDSS Pdp 390/2017 z dne 21. 6. 2017, Sodba VDSS Pdp 79172010 z dne 30. 9. 2010, Sklep VDSS Pdp 376/2016 z dne 23. 9. 2026). V sodbi Pdp 855/2008 pa se je med drugim navezalo tudi na Konvencijo MOD št. 95 o varstvu plač (12. in 13. člen), ki določa, da je plačo potrebno izplačevati redno, v predpisanih časovnih obdobjih in da rednost izplačevanja plače in določenost plačilnih obdobij zagotavlja nujno kontinuiteto plače, predvidenost dohodka in s tem varnost finančnega položaja delavca in s tem zmanjšuje potrebo delavcev po zadolževanju. Kršitev te zahteve konvencije je ena najhujših kršitev.

[1] Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23 in 136/23 – ZIUZDS in 70/25 – ZUTD-I