Določitev materialnih rokov trajanja kazenskih, pravdnih in dednih sodnih postopkov
Kot je ugotovilo Računsko sodišče Republike Slovenije je vse bolj pomemben razlog za sodne zaostanke subjektivna odgovornost predsednikov sodišč, sodnikov in sodnega osebja. Zakonodajalcu se posledično predlaga uvedba materialnih rokov za sodnike/sodstvo v sodnih postopkih – v kazenskih zadevah bi bil materialni rok za izdajo sodbe 2 leti po prejemu vloge, v pravdnih postopkih na prvi stopnji bi bil materialni rok za izdajo sodbe 1 leto po prejemu tožbe, zapleteni dedni postopki (z napotitvami na pravde) bi morali biti zaključeni v 3 letih po začetku dednega postopka.
Obrazložitev:
Zavlačevanje sodnega varstva pomeni njegovo zanikanje in ima lahko za stranko enake posledice kot njegova izrecna zavrnitev. Zato pravno varstvo, ki ga zagotavljajo sodišča, ne sme zamujati. Dlje ko traja sodni postopek, manjšo vrednost ima pravno varstvo, ki ga stranka pričakuje od sodne veje oblasti. Neutemeljeno dolgo sodno odločanje ogroža pravno varnost posameznika in kredibilnost države. Spodbuja zatekanje k (fizični) samopomoči, kar pravno državo spodkopava pri enem njenih bistvenih temeljev. Najpomembnejši znak urejene države je namreč prav ta, da je v njenih mejah samopomoč prepovedana in odpomoč za storjeno krivico prepuščena sodiščem. Pri tem pa načela pravne države terjajo, da iskanje pravice pred sodiščem ni za nikogar slabše kot samopomoč. Dolgotrajen in zato drag sodni postopek za stranko nikakor ne more biti ugoden. Le pomoč v obliki hitrega in učinkovitega sodnega varstva lahko prepreči nastanek še večje škode in pomaga tistemu, ki uveljavlja sodno varstvo svojih pravic ali pravno zavarovanih interesov. Pri hitrem sodnem varstvu gre tudi za psihološke in preventivne učinke, ki se kažejo v večji disciplini na področju premoženjskih, drugih civilnopravnih in sploh pravnih razmerij fizičnih in pravnih oseb. Ne samo v interesu posameznika, tudi v interesu države je torej, da se sodni postopki končajo čim hitreje (vir: Varuh človekovih pravic).
Sekretariat Sveta Evrope (ki spremlja izvrševanje sodb ESČP) je oktobra 2016 ocenil, da so bili sodni zaostanki in s tem povezan sistemski problem sojenja v nerazumnem roku odpravljeni in to sodstvo pogosto poudarja kljub skrajno negativnim trendom trajanja pravdnih, kazenskih in dednih postopkov, ki so lahko pripeljale do stanja v katerem je sistem odpovedal in stari znanci policije izvajajo kazniva dejanja. V letu 2017 so pravdne zadeve na Okrožnem sodišču v Ljubljani pričakovano trajale 11,9 meseca, leta 2022 že 26,7 meseca, kazenske pa so leta 2018 pričakovano trajale 16,6 meseca, leta 2022 že 26,8 meseca (vir: sodne statistike: bilten in letna poročila o uspešnosti in učinkovitosti sodišč).
Iz Sodne statistike 1-3 2025 je razvidno, da je samo na okrožnih sodiščih v Sloveniji kar 4.478 kazenskih zadev, ki trajajo že od leta 2023 ali pa so starejše, od tega je kar 1509 kazenskih zadev, ki so starejša od 5 let! 225 se jih ni zaključilo niti v 10 letih! Grozljiv pa je podatek, da 6 kazenskih zadev sodstvo ni zaključilo že več kot 25 let! Posledično lahko nekateri storilci kaznivih dejanj prosto hodijo po Sloveniji in se posmehujejo svojim žrtvam tudi že več kot 25 let. Podobno nevzdržno stanje je tudi pri pravdnih zadevah (P) kjer se nekateri civilni spori ne končajo niti po 20 in več letih. Pri statistiki okrajnih sodišč je stanje prav tako nevzdržno, saj tudi tam posamezni kazenski in pravdni postopki trajajo še po več kot 25 letih. So pa okrajna sodišča še posebej neuspešna pri časih trajanja dednih postopkov, saj 3517 zadev ni zaključenih po dveh letih, 526 ni zaključenih po 5 letih, 112 dednih zadev ni zaključenih niti po 10 letih, 34 jih še traja po več kot 15 let, 19 se jih ni zaključilo niti še po 20 letih in 10 zadev ni zaključenih niti po 25 letih! Naj tukaj spomnimo na afero, da so sodišča »založila« kar 5329 oporok, 945 oporok pa je bilo založenih od leta 1991 dalje iz česar lahko razumno sklepamo, da sodišča v trenutnem stanju lahko v sporu ali v dednem postopku odločijo na vsaj tri načine: (1) negativno, (2) (delno) pozitivno ali pa je njihova (3) odločitev, da ne odločijo (t.i. evolucija zalaganja zadev).
Računsko sodišče Republike Slovenije je že marca 2011 ugotovilo »Projekti za odpravo sodnih zaostankov so bili sicer dokaj uspešni pri zagotavljanju boljših pogojev za delo sodišč, niso pa še rešili problema sodnih zaostankov. Z izvajanjem in rezultati projektov za odpravo sodnih zaostankov se po mnenju računskega sodišča vse bolj krčijo tako imenovani sistemski razlogi za sodne zaostanke, v ospredju pa je vse bolj subjektivna odgovornost predsednikov sodišč, sodnikov in sodnega osebja.«
Predlog rešitve:
Kot že napisano, se zakonodajalcu predlaga uvedba materialnih rokov za sodnike/sodstvo v sodnih postopkih – v kazenskih zadevah bi bil materialni rok za izdajo sodbe 2 leti po prejemu vloge, za izdajo sodbe v pravdnih postopkih na prvi stopnji 1 leto po prejemu tožbe, dedni postopki zapleteni (z napotitvami na pravde) 3 leta po prejemu vloge, kar je seveda le kamenček v mozaiku slovenskega pravosodnega sistema.
Jedro težave slovenske sodne neučinkovitosti so tako imenovani inštrukcijski roki (npr. rok za izdajo odločbe, rok za razpis naroka, rok za pisanje sodbe ipd.), ki so nezavezujoči — kar pomeni, da njihovo prekoračitev ne spremljajo sankcije. Zato jih sodniki prepogosto ne upoštevajo. Zato je nujna uvedba materialnih rokov vsaj za roke od prejema vlog (tožbe...) do izdaje sodb.
Potrebno bi bilo spremeniti ustrezne zakone (ZPP, ZUP, ZSS..), uvesti strožjo disciplinsko in upravno odgovornost sodnikov, Sodni upravi dodeliti večja pooblastila glede nadzora in ukrepanja, nadgraditi sistem nagrajevanja sodnikov tako, da bi bili sodniki deležni pozitivne stimulacije ob spoštovanju materialnih rokov in negativne, če se jih nebi držali.
V eSodstvu in eZPIZ sistemih že obstaja tehnična možnost za časovno sledljivost zadev. Potrebno je vzpostaviti avtomatsko obveščanje in opozarjanje: če rok za izdajo odločbe ali razpis naroka poteče, sistem to evidentira in pošlje opozorilo predsedniku sodišča. To omogoča digitalni nadzor nad spoštovanjem rokov brez dodatnega kadra.
Uvedba materialnih rokov bi bila v skladu s sodno prakso ESČP in bi Slovenijo približala modelu »fast-track justice«, ki ga poznajo skandinavske in baltske države.
Predsednik Vrhovnega sodišča RS je konec oktobra v Novem mestu izpostavil, da je temelj za učinkovito delovanje institucij dobra in učinkovita zakonodaja, s čemer se lahko strinjamo, saj ta predlog predstavlja pomembno nadgradnjo zakonodaje tako, da bo temelj učinkovitega delovanja sodstva. Pomembno je tudi optimizirati zakonodajni okvir po katerem sodijo sodniki (na primer spremeniti dedni zakon tako, da ne bo potrebe po napotitvah na pravde…) in sodniki zainteresirani za kratkotrajne sodne postopke bi lahko bili odličen vir zakonodajnih predlogov za optimizacijo zakonodaje z namenom pohitritve zaključevanja sodnih postopkov, poleg uvajanja AI, kot orodja sodnikom, nadgradnji vlog, kaznovanju strank in odvetnikov pri navajanju neresničnih trditev v sodnih postopkih, spremembi sistema zagotavljanja izvedenskih mnenj, itd.
Dovolj je!