Predlagam, da osebe, ki so pravnomočno obsojene za zločin in so hkrati dobitniki državnih nagrad, niso iz naslova teh nagrad več upravičeni do kakršnihkoli ugodnosti.
Če bo predlog prejel vsaj 22 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Sporočamo vam, da nastanek pravnih posledic obsodbe (sistemsko) določa 78. člen Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1):
»Nastanek pravnih posledic obsodbe
78. člen
Obsodbe za posamezna kazniva dejanja ali posamezne kazni imajo lahko za pravno posledico prenehanje oziroma izgubo posameznih pravic ali prepoved pridobitve posameznih pravic.
Pravne posledice obsodbe ne morejo nastati, če je bila storilcu za kaznivo dejanje izrečena denarna kazen, pogojna obsodba ali sodni opomin ali če mu je bila kazen odpuščena.
Pravne posledice obsodbe se smejo predpisati samo z zakonom in nastanejo po samem zakonu, s katerim so predpisane.
Za storilca se sme uporabiti samo tista pravna posledica obsodbe, ki je bila z zakonom določena ob storitvi kaznivega dejanja.«.
Navedeno pomeni, da pravno posledico prenehanja oziroma izgube posameznih pravic ali prepoved pridobitve posameznih pravic lahko določi le ustrezen področni zakon. Državne nagrade v Republiki Sloveniji določajo posamezni zakoni, za katere Ministrstvo za pravosodje ni pristojno:
na področju šolstva je to Zakon o nagradah Republike Slovenije na področju šolstva (Uradni list RS, št. 56/94 in 22/18);
na področju znanstveno-raziskovalne in razvojne dejavnosti je to Zakon o nagradah in priznanjih za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 93/05 in 79/17 – ZNPZRRD-A),
Prešernovo nagrado ureja Zakon o Prešernovi nagradi (Uradni list RS, št. 54/17 in 12/24);
odlikovanje častnega znaka Republike Slovenije ureja Zakon o odlikovanju častni znak svobode Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/92, 13/93 – ZP-G in 22/04 – ZOdl-A) – v nadaljevanju: ZOdlZS, ipd.
Glede na navedeno predlagamo, da s predlogom seznanite ministrstva, ki so pristojna za posamezen zakon, ki ureja nagrade na svojem resornem področju, pri čemer pripominjamo, da nekateri tovrstni zakoni že določajo pravne posledice obsodbe za kaznivo dejanje (npr. 11. in 12. člen ZOdlZS).
Zaključno dodajamo, da so bile pravne posledice obsodb za kazniva dejanja, ki so vključevala odvzeme določenih nazivov, odlikovanj ipd. (podobno nagradam) del prejšnjega političnega sistema (zlasti obdobje do leta 1951) in je treba pri presoji, ali se uvajajo kakšne nove pravne posledice obsodbe, ki vključujejo podobne ukrepe, opraviti poseben premislek z vidika načela »ultima ratio« (zadnji ukrep je lahko določanje kaznivosti v kazenskem pravu, če drugi ukrepi ne ustrezajo) ter vidika, da delujemo v državi ustavne demokracije.
Ministrstvo za pravosodje (v nadaljevanju: MP) je podalo odgovor na predlagateljev predlog v dopisu št. 091-2/2026-2030-43, z dne 8. 4. 2026, v katerem je zapisalo, da državne nagrade v RS določajo posamezni zakoni. Ob tem je med drugimi zakoni navedlo tudi Zakon o odlikovanju častni znak svobode Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/92, 13/93 – ZP – G in 22/04 – Zodl-A; v nadaljevanju: ZOdlZS), s pripombo, da ta zakon že določa pravne posledice obsodbe za kaznivo dejanje (11. in 12. člen ZOdlZS).
Kot je podalo pripombo že MP v navedenem dopisu, ZOdlZS v 11. in 12. členu določa pravne posledice v primeru obsodb za kaznivo dejanje, in sicer se odlikovancu, v kolikor je s pravnomočno sodbo sodišča obsojen na nepogojno kazen zapora za kaznivo dejanje zoper človekove pravice in svoboščine, zoper varnost RS in njeno ustavno ureditev ter zoper človečnost in mednarodno pravo, odvzame odlikovanje. V kolikor pa je odlikovanec s pravnomočno sodbo sodišča obsojen na nepogojno kazen zapora, v času prestajanja kazni ne sme nositi odlikovanja.
Državne nagrade so določene tudi v Zakonu o odlikovanjih Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo), ki v 15. in 16. členu prav tako določa pravni posledici obsodbe za kaznivo dejanje in sta identični določbama ZOdlZS.
Državne nagrade z resornega področja Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije določa Zakon o nagradah in priznanjih za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti (Uradni list RS, št. 93/05 in 79/17 – ZNPZRRD-A). Ta specifično ne določa pravnih posledic za nagrajence, ki so bili obsojeni za kaznivo dejanje, zato se lahko upoštevajo le splošne določbe iz tozadevne zakonodaje.
Zoisove nagrade, Zoisova priznanja, priznanja ambasador znanosti Republike Slovenije, Puhove nagrade in Puhova priznanja podeljuje Odbor Republike Slovenije za podelitev nagrad in priznanj za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti. Ta podeljuje nagrade in priznanja ob preverjanju upoštevanja Evropskega kodeksa ravnanja za ohranjanje raziskovalne poštenosti, ki ga je sprejela Evropska znanstvena fundacija. Kandidati za priznanje ali nagrado, predlagatelji in strokovnjaki, ki pripravijo strokovno utemeljitev predloga, podpišejo izjavo, s katero izjavijo, da je bil pri delih, predlaganih za priznanje ali nagrado, upoštevan navedeni kodeks. Ob presojanju odličnosti del, primernih za dodelitev priznanj in nagrad kandidatom, članice in člani Odbora izpostavijo tudi morebitne druge zadržke, ki jih imajo za dodelitev nagrad. Po naši vednosti med dosedanjimi prejemniki najvišjih državnih nagrad za dosežke na področju znanstveno - raziskovalne in razvojne dejavnosti ni nagrajencev, ki bi bili pravnomočno obsojeni za kazniva dejanja.
Dodajamo, da v kratkem predvidevamo spremembe Zakona o nagradah in priznanjih za izjemne dosežke v znanstveno-raziskovalni in razvojni dejavnosti, ki ga je potrebno posodobiti zaradi uvedbe novega državnega praznika Dneva znanosti v letu 2024 - v Zakonu o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Uradni list RS št. 26/91, 91/05 - ZPDPD-A, 93/05 - ZPDPD-A, 112/05, - ZPDPD-UPB1, 52/10 - ZPDPD-B, 19/15 - ZPDPD-C, 83/16 - ZPDPD-D, 92/20 - ZPDPD-E, 95/24 - ZPDPD-F in 24/25 ZPDPD-G). Tedaj lahko opravimo tudi poseben premislek ali je potrebno vanj dodati tudi določbe o pravnih posledicah zaradi kaznivih obsodb nagrajencev.
Na Ministrstvu za kulturo ugotavljamo, da Zakon o Prešernovi nagradi (Uradni list RS, št. 54/17 in 12/24, v nadaljevanju: ZPreN-1) ne vsebuje nikakršnih določil o posledicah morebitne pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje, na pravice prejemnikov Prešernove nagrade ali nagrade Prešernovega sklada.
V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZPreN-1 prejemniki Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada prejmejo denarno nagrado, diplomo in pisno utemeljitev, pri čemer gre za enkratno podelitev in ne za v določenem časovnem obdobju trajajočo ugodnost. To pomeni, da bi posledice pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje lahko vključevale vračilo denarnega zneska in odvzem diplome, ne pa tudi prekinitev pravice do uveljavljanja kakšne trajajoče ugodnosti.
Poudariti sicer velja, da doslej nismo bili seznanjeni s pravnomočno obsodbo za kaznivo dejanje kateregakoli dosedanjega nagrajenca ali nagrajenke.
Vsekakor pa menimo, da je treba v zvezi z morebitno uveljavitvijo pravnih posledic obsodbe posebej pretehtati njihovo smiselnost, utemeljenost in skladnost z ustavo.