Verzija predloga z dne, 27. 10. 2025 | 16:15:30
Reševanje romske preblematike
Glede na vse večjo problematiko z asimilacijo določenih skupin, predlagam, da se uvede sledeče ukrepe, ki bodo zmanjšali neprimerno obnašanje problematičnih območji in povečali javno varstvo in zaupanje v učinkovit sistem delovanja policije in sodstva.
Predlagam celovit paket strogih, enakovrednih in zakonitih ukrepov za hitro obravnavo težavnih posameznikov, zmanjšanje recidiva (ponavljajočih kaznivih dejanj istih osebkov) in povečanje javne varnosti.
1. Pogojne obsodbe in nadzor
- Pri prvem dokazljivem manjšem prekršku: pogojna obsodba (3-12 mesecev) z elektronskim nadzorom (ankle monitor) in nočno omejitvijo gibanja po 22. uri.
- Elektronski nadzor bi predstavljal hudo moralno kazen za težavne posameznike, obenem pa je stalni opomnik o posledicah ob ponovitvi in dokaz o lokacijski prisotnosti pri drugih kaznivih dejanjih.
- Neupoštevanje pogojev: nezadržna privedba in izvršitev zaporne kazni.
- Drugi prekršek: avtomatska zaporna kazen.
- Recidivisti po prestani kazni: konkretno višje, vnaprej določene sankcije.
- Stopnjevanje nadzora: Kršitve pogojev se tolerira točno enkrat in vodijo do daljših ur policijske ure in dodatnih dni elektronskega nadzora.
2. Javna koristna dela
- Neplačane globe se nadomestijo z javnimi koristnimi deli.
- Če oseba dela ne opravi, sledi zapor.
- Minimalna dolžina kazni se izračuna po minimalni plači in številu ur.
3. Namenska varnostna enota z vojaško podporo
- Morajo biti usposobljeni, primerno opremljeni za soočanje z vsemi vrstami nevarnosti in v zadostnem številu, da nimajo težav pri obvladanju večjega števila oseb.
- Locirana mora biti blizu problematičnih območij za hitro urgiranje.
- Vlada sprejme začasni odlok o ukrepanju, s katerim se vojski podelijo pooblastila za sodelovanje pri zagotavljanju javnega reda, varnosti in nadzora v podpori specialni enoti policije.
- Vojska v okviru tega odloka nudi pomoč policiji pri varovanju prebivalstva, nadzoru kršiteljev in izvajanju poostrenih nadzorov v problematičnih območjih.
- Vojaki, vključeni v to enoto, morajo biti usposobljeni za urbano posredovanje in uporabljati neletalna sredstva (taserji, gumijasti naboji, solzilci), ob tem pa imeti podporo standardne oborožitve v primeru neposredne ogroženosti.
- Vsi pripadniki morajo biti jasno prepoznavni in delovati pod skupnim poveljstvom, ki koordinira operacije znotraj zakonskih okvirjev in zagotavlja nadzor nad uporabo prisilnih sredstev.
- Varnostnih nalog ne opravlja klasična policija, temveč namenska, specializirana enota, ki nima neposrednega stika z lokalnim okoljem. To preprečuje morebitne osebne povezave ali pritiske, hkrati pa zmanjšuje varnostna tveganja in povečuje učinkovitost ukrepanja.
Enota za nadzor bi izvajala sledeče naloge:
* kontrolo in nadzor pogojnih obsodb,
* privedbe ob kršenju pogojnih obsodb,
* racije in kontrolo ilegalnih substanc in predmetov v problemskih območjih,
* efektivne straže v nočnem času,
* poostren nadzor v območjih javnih prireditev in kjer se zbirajo ljudje,
* poostren nadzor v območjih, kjer so se v preteklosti prekrški večkrat zgodili,
* straža za osebe, ki so prejele grožnje,
* pomoč pri evakuacijah ali večjih varnostnih incidentih,
* sodelovanje pri varovanju državne in občinske infrastrukture v času kriznih razmer.
- Ukrep se sprejme s sklepom državnega zbora na predlog vlade, z jasnim mandatom in časovno omejitvijo, da se zagotovi pravna podlaga in nadzor nad uporabo vojaških pooblastil v civilnem okolju.
Vse zgoraj naštete naloge naj bi že sedaj opravljala policija, vendar se je v praksi izkazalo, da v nekatera območja policija ne posega zaradi varnostnih tveganj. Specializirana enota z vojaško podporo bi morala biti iz oddaljenega območja, hkrati pa delovati anonimno, dokler se ne vzpostavi dolgoročni red in ustrezna asimilacija. Po tem času bi lahko nadzor ponovno prevzela policija.
4. Evalvacija in prilagoditev ukrepov
- Po 12 mesecih ocena učinkovitosti: zmanjšanje recidiva, spoštovanje pogojnih obsodb in občutka varnosti prebivalcev.
- Prebivalci in oškodovanci po incidentih sami poročajo o uspešnosti programa, učinkovitosti in hitrosti ukrepanja. Hkrati tudi predlagajo spremembe in rešitve za boljšo učinkovitost
- Rezultati določijo nadaljnje ukrepe ali širitev programa.
- Lokalni organi so odgovorni za sprotno izvajanje integracijskih ukrepov in obvezni redno poročati o učinkovitosti ter problemih na svojem območju.
- Rezultati evalvacije se javno objavijo v letnem poročilu, dostopnem državljanom, s čimer se poveča transparentnost in zaupanje v izvajanje ukrepov.
- Mandat enote je omejen na največ štiri leta, z možnostjo podaljšanja le ob potrditvi državnega zbora po analizi rezultatov in podpore lokalnega prebivalstva.
5. Utemeljitev
Zakoni RS so napisani za zgledne državljane; premile kazni, slabo delujoč sodni sistem in neučinkovito izvrševanje pa so povzročili situacijo, kjer se ponavljajoči prekrški ne sankcionirajo učinkovito, problematične osebe pa so z neučinkovitimi ukrepi do sedaj ostale nekaznovane, posledično jih ni več mogoče obvladati in prevzgajati v boljše in zgledne državljane.
Predlagani ukrepi omogočajo hitro, strogo in zakonito obravnavo težavnih posameznikov, ob spoštovanju enake obravnave vseh državljanov.
Vsi predlagani ukrepi se izvajajo enako za vse državljane, ne glede na etnično, socialno ali kulturno pripadnost, s ciljem sankcioniranja vedenja, ne posameznika kot pripadnika določene skupine. Zgornji ukrepi ne bodo predstavljali težav zglednim državljanom, ki se držijo zakonov in javnega reda.
Spodnje točke se dotikajo problematike integracije ne samo romov ampak tudi tematike priseljevanja tujcev in kako izgledajo dobri primeri iz prakse v tujini:
6. Obvezna vključitev v programe integracije
- Vsaka nova ali socialno neaktivna oseba mora v roku 3–6 mesecev sodelovati v programu za vključitev v družbo in trg dela, ki vključuje:
- obvezno učenje slovenskega jezika
- testiranje znanja jezika za preverjanje napredka
- organizacijo obveznih tečajev za tiste, ki ne znajo slovenskega jezika
- seznanitev z lokalnimi zakoni, pravili in pravicami posameznika
- Del programa vključuje tudi obvezno psihološko svetovanje in socialno podporo, namenjeno odpravi odporov do vključevanja in razumevanju družbenih norm.
Neudeležba ali neuspeh pri testih vodi do sankcij, kot so začasna zmanjšana socialna pomoč ali pogojni ukrepi.
7. Obvezna vključitev na trg dela ali javna koristna dela
- Če nova ali socialno neaktivna oseba ni zaposlena v roku 6–12 mesecev, se določi obvezno delo: javna koristna dela ali mentorirano vključevanje v delovne programe.
- Neizpolnjevanje obveznosti vodi do zmanjšanja socialnih transferjev ali pogojnih sankcij.
- Osebe, ki redno sodelujejo in opravijo integracijske obveznosti, prejmejo davčne ali socialne spodbude (npr. višje subvencije za zaposlitev ali stanovanje).
8. Stopnjevanje sankcij za neudeležbo
- Kršitve obveznosti integracije se obravnavajo po stopnjah:
* opozorilo in dodatna vključitev v program
* zmanjšanje socialnih transferjev
* pogojna javna koristna dela
* začasna izguba določenih socialnih pravic
9. Mentorski nadzor
- Vsaka nova ali socialno neaktivna oseba dobi mentorja, ki spremlja napredek, pomaga pri vključevanju v lokalno skupnost in zagotavlja redno poročanje o sodelovanju.
- prebivalcem Slovenije omogočimo, da se prostovoljno vključijo v mentorstvo in pomoč pri socializaciji
Verzija predloga z dne, 27. 10. 2025 | 16:24:49
Reševanje romske preblematike
Glede na vse večjo problematiko z asimilacijo določenih skupin, predlagam, da se uvede sledeče ukrepe, ki bodo zmanjšali neprimerno obnašanje problematičnih območji in povečali javno varstvo in zaupanje v učinkovit sistem delovanja policije in sodstva.
Predlagam celovit paket strogih, enakovrednih in zakonitih ukrepov za hitro obravnavo težavnih posameznikov, zmanjšanje recidiva (ponavljajočih kaznivih dejanj istih osebkov) in povečanje javne varnosti.
1. Pogojne obsodbe in nadzor
- Pri prvem dokazljivem manjšem prekršku: pogojna obsodba (3-12 mesecev) z elektronskim nadzorom (ankle monitor) in nočno omejitvijo gibanja po 22. uri.
- Elektronski nadzor bi predstavljal hudo moralno kazen za težavne posameznike, obenem pa je stalni opomnik o posledicah ob ponovitvi in dokaz o lokacijski prisotnosti pri drugih kaznivih dejanjih.
- Neupoštevanje pogojev: nezadržna privedba in izvršitev zaporne kazni.
- Drugi prekršek: avtomatska zaporna kazen.
- Recidivisti po prestani kazni: konkretno višje, vnaprej določene sankcije.
- Stopnjevanje nadzora: Kršitve pogojev se tolerira točno enkrat in vodijo do daljših ur policijske ure in dodatnih dni elektronskega nadzora.
2. Javna koristna dela
- Neplačane globe se nadomestijo z javnimi koristnimi deli.
- Če oseba dela ne opravi, sledi zapor.
- Minimalna dolžina kazni se izračuna po minimalni plači in številu ur.
3. Namenska varnostna enota z vojaško podporo
- Morajo biti usposobljeni, primerno opremljeni za soočanje z vsemi vrstami nevarnosti in v zadostnem številu, da nimajo težav pri obvladanju večjega števila oseb.
- Locirana mora biti blizu problematičnih območij za hitro urgiranje.
- Vlada sprejme začasni odlok o ukrepanju, s katerim se vojski podelijo pooblastila za sodelovanje pri zagotavljanju javnega reda, varnosti in nadzora v podpori specialni enoti policije.
- Vojska v okviru tega odloka nudi pomoč policiji pri varovanju prebivalstva, nadzoru kršiteljev in izvajanju poostrenih nadzorov v problematičnih območjih.
- Vojaki, vključeni v to enoto, morajo biti usposobljeni za urbano posredovanje in uporabljati neletalna sredstva (taserji, gumijasti naboji, solzilci), ob tem pa imeti podporo standardne oborožitve v primeru neposredne ogroženosti.
- Vsi pripadniki morajo biti jasno prepoznavni in delovati pod skupnim poveljstvom, ki koordinira operacije znotraj zakonskih okvirjev in zagotavlja nadzor nad uporabo prisilnih sredstev.
- Varnostnih nalog ne opravlja klasična policija, temveč namenska, specializirana enota, ki nima neposrednega stika z lokalnim okoljem. To preprečuje morebitne osebne povezave ali pritiske, hkrati pa zmanjšuje varnostna tveganja in povečuje učinkovitost ukrepanja.
Enota za nadzor bi izvajala sledeče naloge:
* kontrolo in nadzor pogojnih obsodb,
* privedbe ob kršenju pogojnih obsodb,
* racije in kontrolo ilegalnih substanc in predmetov v problemskih območjih,
* efektivne straže v nočnem času,
* poostren nadzor v območjih javnih prireditev in kjer se zbirajo ljudje,
* poostren nadzor v območjih, kjer so se v preteklosti prekrški večkrat zgodili,
* straža za osebe, ki so prejele grožnje,
* pomoč pri evakuacijah ali večjih varnostnih incidentih,
* sodelovanje pri varovanju državne in občinske infrastrukture v času kriznih razmer.
- Ukrep se sprejme s sklepom državnega zbora na predlog vlade, z jasnim mandatom in časovno omejitvijo, da se zagotovi pravna podlaga in nadzor nad uporabo vojaških pooblastil v civilnem okolju.
Vse zgoraj naštete naloge naj bi že sedaj opravljala policija, vendar se je v praksi izkazalo, da v nekatera območja policija ne posega zaradi varnostnih tveganj. Specializirana enota z vojaško podporo bi morala biti iz oddaljenega območja, hkrati pa delovati anonimno, dokler se ne vzpostavi dolgoročni red in ustrezna asimilacija. Po tem času bi lahko nadzor ponovno prevzela policija.
4. Evalvacija in prilagoditev ukrepov
- Po 12 mesecih ocena učinkovitosti: zmanjšanje recidiva, spoštovanje pogojnih obsodb in občutka varnosti prebivalcev.
- Prebivalci in oškodovanci po incidentih sami poročajo o uspešnosti programa, učinkovitosti in hitrosti ukrepanja. Hkrati tudi predlagajo spremembe in rešitve za boljšo učinkovitost
- Rezultati določijo nadaljnje ukrepe ali širitev programa.
- Lokalni organi so odgovorni za sprotno izvajanje integracijskih ukrepov in obvezni redno poročati o učinkovitosti ter problemih na svojem območju.
- Rezultati evalvacije se javno objavijo v letnem poročilu, dostopnem državljanom, s čimer se poveča transparentnost in zaupanje v izvajanje ukrepov.
- Mandat enote je omejen na največ štiri leta, z možnostjo podaljšanja le ob potrditvi državnega zbora po analizi rezultatov in podpore lokalnega prebivalstva.
5. Utemeljitev
Zakoni RS so napisani za zgledne državljane; premile kazni, slabo delujoč sodni sistem in neučinkovito izvrševanje pa so povzročili situacijo, kjer se ponavljajoči prekrški ne sankcionirajo učinkovito, problematične osebe pa so z neučinkovitimi ukrepi do sedaj ostale nekaznovane, posledično jih ni več mogoče obvladati in prevzgajati v boljše in zgledne državljane.
Predlagani ukrepi omogočajo hitro, strogo in zakonito obravnavo težavnih posameznikov, ob spoštovanju enake obravnave vseh državljanov.
Vsi predlagani ukrepi se izvajajo enako za vse državljane, ne glede na etnično, socialno ali kulturno pripadnost, s ciljem sankcioniranja vedenja, ne posameznika kot pripadnika določene skupine. Zgornji ukrepi ne bodo predstavljali težav zglednim državljanom, ki se držijo zakonov in javnega reda.
Spodnje točke se dotikajo problematike integracije ne samo romov ampak tudi tematike priseljevanja tujcev in kako izgledajo dobri primeri iz prakse v tujini:
6. Obvezna vključitev v programe integracije
- Vsaka nova ali socialno neaktivna oseba mora v roku 3–6 mesecev sodelovati v programu za vključitev v družbo in trg dela, ki vključuje:
- obvezno učenje slovenskega jezika
- testiranje znanja jezika za preverjanje napredka
- organizacijo obveznih tečajev za tiste, ki ne znajo slovenskega jezika
- seznanitev z lokalnimi zakoni, pravili in pravicami posameznika
- Del programa vključuje tudi obvezno psihološko svetovanje in socialno podporo, namenjeno odpravi odporov do vključevanja in razumevanju družbenih norm.
Neudeležba ali neuspeh pri testih vodi do sankcij, kot so začasna zmanjšana socialna pomoč ali pogojni ukrepi.
7. Obvezna vključitev na trg dela ali javna koristna dela
- Če nova ali socialno neaktivna oseba ni zaposlena v roku 6–12 mesecev, se določi obvezno delo: javna koristna dela ali mentorirano vključevanje v delovne programe.
- Neizpolnjevanje obveznosti vodi do zmanjšanja socialnih transferjev ali pogojnih sankcij.
- Osebe, ki redno sodelujejo in opravijo integracijske obveznosti, prejmejo davčne ali socialne spodbude (npr. višje subvencije za zaposlitev ali stanovanje).
8. Stopnjevanje sankcij za neudeležbo
- Kršitve obveznosti integracije se obravnavajo po stopnjah:
* opozorilo in dodatna vključitev v program
* zmanjšanje socialnih transferjev
* pogojna javna koristna dela
* začasna izguba določenih socialnih pravic
9. Mentorski nadzor
- Vsaka nova ali socialno neaktivna oseba dobi mentorja, ki spremlja napredek, pomaga pri vključevanju v lokalno skupnost in zagotavlja redno poročanje o sodelovanju.
- prebivalcem Slovenije omogočimo, da se prostovoljno vključijo v mentorstvo in pomoč pri socializaciji
Verzija predloga z dne, 27. 10. 2025 | 16:26:10
Reševanje romske preblematike
<o:p> </o:p>
<o:p> </o:p>
<o:p> </o:p>
<o:p> </o:p>
<o:p> </o:p>
<o:p> </o:p>
Glede na vse večjo problematiko z asimilacijo določenih
skupin, predlagam, da se uvede sledeče ukrepe, ki bodo zmanjšali neprimerno
obnašanje problematičnih območji in povečali javno varstvo in zaupanje v
učinkovit sistem delovanja policije in sodstva.
Predlagam celovit paket strogih, enakovrednih in zakonitih ukrepov za hitro
obravnavo težavnih posameznikov, zmanjšanje recidiva (ponavljajočih kaznivih
dejanj istih osebkov) in povečanje javne varnosti.<o:p></o:p>
<o:p> </o:p>
1. Pogojne obsodbe in nadzor<o:p></o:p>
- Pri prvem dokazljivem manjšem prekršku: pogojna obsodba
(3-12 mesecev) z elektronskim nadzorom (ankle monitor) in nočno omejitvijo
gibanja po 22. uri.
- Elektronski nadzor bi predstavljal hudo moralno kazen za težavne posameznike,
obenem pa je stalni opomnik o posledicah ob ponovitvi in dokaz o lokacijski
prisotnosti pri drugih kaznivih dejanjih.
- Neupoštevanje pogojev: nezadržna privedba in izvršitev zaporne kazni.
- Drugi prekršek: avtomatska zaporna kazen.
- Recidivisti po prestani kazni: konkretno višje, vnaprej določene sankcije.
- Stopnjevanje nadzora: Kršitve pogojev se tolerira točno enkrat in vodijo do
daljših ur policijske ure in dodatnih dni elektronskega nadzora. <o:p></o:p>
<o:p> </o:p>
2. Javna koristna dela<o:p></o:p>
- Neplačane globe se nadomestijo z javnimi koristnimi deli.
- Če oseba dela ne opravi, sledi zapor.
- Minimalna dolžina kazni se izračuna po minimalni plači in številu ur. <o:p></o:p>
<o:p> </o:p>
3. Namenska varnostna enota z vojaško podporo<o:p></o:p>
- Morajo biti usposobljeni, primerno opremljeni za soočanje
z vsemi vrstami nevarnosti in v zadostnem številu, da nimajo težav pri
obvladanju večjega števila oseb.
- Locirana mora biti blizu problematičnih območij za hitro urgiranje.
- Vlada sprejme začasni odlok o ukrepanju, s katerim se vojski podelijo
pooblastila za sodelovanje pri zagotavljanju javnega reda, varnosti in nadzora
v podpori specialni enoti policije.
- Vojska v okviru tega odloka nudi pomoč policiji pri varovanju prebivalstva,
nadzoru kršiteljev in izvajanju poostrenih nadzorov v problematičnih območjih.
- Vojaki, vključeni v to enoto, morajo biti usposobljeni za urbano posredovanje
in uporabljati neletalna sredstva (taserji, gumijasti naboji, solzilci), ob tem
pa imeti podporo standardne oborožitve v primeru neposredne ogroženosti.
- Vsi pripadniki morajo biti jasno prepoznavni in delovati pod skupnim
poveljstvom, ki koordinira operacije znotraj zakonskih okvirjev in zagotavlja
nadzor nad uporabo prisilnih sredstev.
- Varnostnih nalog ne opravlja klasična policija, temveč namenska,
specializirana enota, ki nima neposrednega stika z lokalnim okoljem. To
preprečuje morebitne osebne povezave ali pritiske, hkrati pa zmanjšuje
varnostna tveganja in povečuje učinkovitost ukrepanja.<o:p></o:p>
Enota za nadzor bi izvajala sledeče naloge:
* kontrolo in nadzor pogojnih obsodb,
* privedbe ob kršenju pogojnih obsodb,
* racije in kontrolo ilegalnih substanc in predmetov v problemskih območjih,
* efektivne straže v nočnem času,
* poostren nadzor v območjih javnih prireditev in kjer se zbirajo ljudje,
* poostren nadzor v območjih, kjer so se v preteklosti prekrški večkrat
zgodili,
* straža za osebe, ki so prejele grožnje,
* pomoč pri evakuacijah ali večjih varnostnih incidentih,
* sodelovanje pri varovanju državne in občinske infrastrukture v času kriznih
razmer.<o:p></o:p>
- Ukrep se sprejme s sklepom državnega zbora na predlog
vlade, z jasnim mandatom in časovno omejitvijo, da se zagotovi pravna podlaga
in nadzor nad uporabo vojaških pooblastil v civilnem okolju.<o:p></o:p>
Vse zgoraj naštete naloge naj bi že sedaj opravljala
policija, vendar se je v praksi izkazalo, da v nekatera območja policija ne
posega zaradi varnostnih tveganj. Specializirana enota z vojaško podporo bi
morala biti iz oddaljenega območja, hkrati pa delovati anonimno, dokler se ne
vzpostavi dolgoročni red in ustrezna asimilacija. Po tem času bi lahko nadzor
ponovno prevzela policija. <o:p></o:p>
<o:p> </o:p>
4. Evalvacija in prilagoditev ukrepov<o:p></o:p>
- Po 12 mesecih ocena učinkovitosti: zmanjšanje
recidiva, spoštovanje pogojnih obsodb in občutka varnosti prebivalcev.
- Prebivalci in oškodovanci po incidentih sami poročajo o uspešnosti programa,
učinkovitosti in hitrosti ukrepanja. Hkrati tudi predlagajo spremembe in
rešitve za boljšo učinkovitost
- Rezultati določijo nadaljnje ukrepe ali širitev programa.
- Lokalni organi so odgovorni za sprotno izvajanje integracijskih ukrepov in
obvezni redno poročati o učinkovitosti ter problemih na svojem območju.
- Rezultati evalvacije se javno objavijo v letnem poročilu, dostopnem
državljanom, s čimer se poveča transparentnost in zaupanje v izvajanje ukrepov.
- Mandat enote je omejen na največ štiri leta, z možnostjo podaljšanja le ob
potrditvi državnega zbora po analizi rezultatov in podpore lokalnega
prebivalstva.<o:p></o:p>
<o:p> </o:p>
5. Utemeljitev<o:p></o:p>
Zakoni RS so napisani za zgledne državljane; premile kazni,
slabo delujoč sodni sistem in neučinkovito izvrševanje pa so povzročili
situacijo, kjer se ponavljajoči prekrški ne sankcionirajo učinkovito,
problematične osebe pa so z neučinkovitimi ukrepi do sedaj ostale nekaznovane,
posledično jih ni več mogoče obvladati in prevzgajati v boljše in zgledne
državljane.<o:p></o:p>
Predlagani ukrepi omogočajo hitro, strogo in zakonito
obravnavo težavnih posameznikov, ob spoštovanju enake obravnave vseh
državljanov.<o:p></o:p>
Vsi predlagani ukrepi se izvajajo enako za vse državljane,
ne glede na etnično, socialno ali kulturno pripadnost, s ciljem sankcioniranja
vedenja, ne posameznika kot pripadnika določene skupine. Zgornji ukrepi ne bodo
predstavljali težav zglednim državljanom, ki se držijo zakonov in javnega reda.<o:p></o:p>
Spodnje točke se dotikajo problematike integracije ne samo
romov ampak tudi tematike priseljevanja tujcev in kako izgledajo dobri primeri
iz prakse v tujini:<o:p></o:p>
<o:p> </o:p>
6. Obvezna vključitev v programe integracije<o:p></o:p>
- Vsaka nova ali socialno neaktivna oseba mora v roku
3–6 mesecev sodelovati v programu za vključitev v družbo in trg dela, ki
vključuje:
- obvezno učenje slovenskega jezika
- testiranje znanja jezika za preverjanje napredka
- organizacijo obveznih tečajev za tiste, ki ne znajo slovenskega jezika
- seznanitev z lokalnimi zakoni, pravili in pravicami posameznika
- Del programa vključuje tudi obvezno psihološko svetovanje in socialno
podporo, namenjeno odpravi odporov do vključevanja in razumevanju družbenih
norm.<o:p></o:p>
Neudeležba ali neuspeh pri testih vodi do sankcij, kot so
začasna zmanjšana socialna pomoč ali pogojni ukrepi.<o:p></o:p>
<o:p></o:p>
7. Obvezna vključitev na trg dela ali javna koristna dela<o:p></o:p>
- Če nova ali socialno neaktivna oseba ni zaposlena v roku
6–12 mesecev, se določi obvezno delo: javna koristna dela ali mentorirano
vključevanje v delovne programe.
- Neizpolnjevanje obveznosti vodi do zmanjšanja socialnih transferjev ali
pogojnih sankcij.
- Osebe, ki redno sodelujejo in opravijo integracijske obveznosti, prejmejo
davčne ali socialne spodbude (npr. višje subvencije za zaposlitev ali
stanovanje).<o:p></o:p>
<o:p> </o:p>
8. Stopnjevanje sankcij za neudeležbo<o:p></o:p>
- Kršitve obveznosti integracije se obravnavajo po stopnjah:
* opozorilo in dodatna vključitev v program
* zmanjšanje socialnih transferjev
* pogojna javna koristna dela
* začasna izguba določenih socialnih pravic<o:p></o:p>
<o:p></o:p>
9. Mentorski nadzor<o:p></o:p>
- Vsaka nova ali socialno neaktivna oseba dobi mentorja, ki
spremlja napredek, pomaga pri vključevanju v lokalno skupnost in zagotavlja
redno poročanje o sodelovanju.
- prebivalcem Slovenije omogočimo, da se prostovoljno vključijo v mentorstvo in
pomoč pri socializaciji<o:p></o:p>