Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Če ne smemo oglaševati cigaret, zakaj smemo Coca-Colo?

397 OGLEDOV 14 KOMENTARJEV

Vsako leto vlagajo korporacije milijarde v oglaševanje hrane in pijače, ki dokazano škodujejo zdravju s preveč sladkorja, soli in umetnih dodatkov. Hkrati pa so bolezni, povezane z nezdravo prehrano, med glavnimi vzroki prezgodnjih smrti tudi v Sloveniji...čakalne vrste v zdravstvu pa so vedno daljše (ni to edini razlog, sigurno pa ima velik vpliv glede na bolezni zaradi katerih so čakalne vrste)

Če smo kot družba že sprejeli, da je oglaševanje cigaret in alkohola nedopustno, ker škodi zdravju in zavaja potrošnike, zakaj dopuščamo enako pri hrani? Današnji “light” napitki, sladkani kosmiči in barviti prigrizki so novi tobak prodajajo se skozi nasmeh a prinašajo bolezen.

Ko otroci (in tudi odrasli) vsak dan gledajo te oglase, resnično verjamejo, da jim ta hrana prinaša srečo, prijateljstvo in veselje. A v resnici prinaša odvisnost, debelost in bolezni. To ni oglaševanje ampak manipulacija.

Zahtevajmo doslednost: prepovejmo oglaševanje hrane in pijač, ki dokazano škodujeta zdravju ali imata negativno hranilno vrednost, zlasti v okoljih, kjer oglaševanje vpliva na otroke in mladino.

Ne gre za omejevanje svobode, temveč za zaščito zdravja, poštene informacije in prihodnost generacije, ki ima pravico odraščati brez zavajajočih marketinških sporočil.

33 glasov

7 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 22 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M MojMoj 31 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


17. 3. 2026

Odziv Ministrstva za zdravje

Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 (ReNPPTDZ, v nadaljevanju nacionalni program) prepoznava oglaševanje, trženje in predstavljanje živil kot enega izmed pomembnejših dejavnikov pri razvoju in ohranjanju zdravih prehranjevalnih navad. V skladu z možnostmi, ki nam jih dopušča zakonodaja EU, v okviru nacionalnega programa pripravljamo pravne podlage za označevanje živil, kar bo vplivalo na večjo razpoznavnost živil z ugodnejšo prehransko sestavo. Pri ozaveščanju prebivalcev na področju oglaševanja in zdravega prehranjevanja sodelujemo tudi s potrošniško in drugimi nevladnimi organizacijami.

Prepovedi oglaševanja alkohola in tobaka temeljita na skupnih pravilih EU, ki te izdelke obravnavajo kot posebej škodljive za zdravje ljudi, zato je njihovo trženje strogo omejeno ali prepovedano.

Pri živilih, kamor spada tudi Coca-Cola, takšne ureditve na ravni EU ni, saj se živila razlikujejo po svoji hranilni sestavi in vplivu na zdravje, zato celovita prepoved oglaševanja ni pravno mogoča.

Poleg tega tobak škoduje zdravju v vseh oblikah uporabe, medtem ko živila sama po sebi niso nujno škodljiva. Vpliv hrane na zdravje je odvisen od njene sestave ter količine in pogostosti uživanja, zato se urejajo predvsem omejitve oglaševanja živil, ki po prehranskih smernicah veljajo za zdravje manj ugodna.

Na področju oglaševanja hrane pravni okvir določa evropska Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah, ki jo v slovenski pravni red prinaša Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAvMS).

Direktiva državam članicam omogoča omejevanje oglaševanja živil, ki niso v skladu s prehranskimi smernicami Ministrstva za zdravje, ki slonijo na priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije. Obstoječa ureditev omejuje oglaševanje le v času televizijskih otroških programov in manj učinkovito ščiti otroke pred neprimernimi oglasnimi sporočili, še zlasti, ker se je način oglaševanja v zadnjih nekaj letih bistveno spremenil in se je preselil tudi, in predvsem, na družbena omrežja. Zato si države članice prizadevamo za enotno učinkovito skupno ukrepanje, saj oglasna sporočila segajo preko nacionalnih meja.

Obet za učinkovitejšo zaščito otrok in mladih prinaša nov Zakon o medijih, uveljavljen 27. septembra 2025. Zakon naslavlja nove oblike, ki jih na področje javnega komuniciranja prinaša tehnološki razvoj. Med pomembnejšimi novostmi je definicija pojma spletnega vplivneža ter delna ureditev njihove dejavnosti.

Komentarji