12. 12. 2025
Odziv Ministrstva za finance
Ministrstvo za finance RS načrtuje postopno zniževanje dolga sektorja države (javni dolg) v razmerju do BDP skladno z evropskimi fiskalnimi pravili.
Svet ECOFIN je decembra 2023 dosegel politični dogovor o spremenjenem sistemu ekonomskega upravljanja v EU in v okviru le-tega o novih fiskalnih pravilih. Evropski parlament in Svet EU sta konec aprila 2024 potrdila prenovljen sistem ekonomskega upravljanja in fiskalnih pravil na EU ravni. Prenovljena fiskalna pravila predpisujejo postopek utrjevanja javnih financ, tj. hitrost zniževanja dolga in odprave primanjkljaja. Končni cilj spremenjenih EU fiskalnih pravil je znižanje dolga pod 60 % BDP in znižanje strukturnega primanjkljaja, tj. primanjkljaja, iz katerega so izključeni vplivi gospodarskega cikla in učinki enkratnih oziroma začasnih ukrepov na vsaj 1,5 % BDP.
Prenovljena fiskalna pravila v EU v svojem jedru opredeljujejo operativno vlogo ključnega kazalnika, in sicer dovoljeno rast neto primarnih izdatkov v fiskalno-strukturnem načrtu, ki mora zagotoviti ustrezno zniževanje (razvoj) javnega dolga skladno z zahtevami/kriteriji glede doseganja vzdržnosti dolga. Neto primarni izdatki so v sistemu fiskalnih pravil opredeljeni kot ti, ki ne vključujejo izdatkov za obresti, izdatkov, ki niso pod direktnim nadzorom države kot so avtomatski stabilizatorji, izdatkov, ki se (so)financirajo s sredstvi EU, diskrecijskih ukrepov na strani prihodkov ter enkratnih in drugih začasnih ukrepov.
Na podlagi prenovljenih fiskalnih pravil je Ministrstvo za finance RS pripravilo, Vlada RS pa oktobra 2024 sprejela Srednjeročni fiskalno-struktumi načrt za obdobje fiskalne prilagoditve - konsolidacije 2025-2028, ki kot rezultate naravnanosti fiskalne politike v srednjeročnem obdobju vključuje tudi razvoj stanja javnega dolga v razmerju do BDP po letih.
V sistemu novih fiskalnih pravil se referenčna vrednost za javni dolg ohranja pri višini 60 % BDP, pri dovoljenem primanjkljaju sektorja država pa prav tako pri -3 % BDP.
V veljavnem srednjeročnem fiskalno-strukturnem načrtu se obdobje 4-letne fiskalne prilagoditve-konsolidacije prične z letom 2025, pri čemer se fiskalni položaj v letu 2024 upošteva kot izhodišče. Obseg potrebne fiskalne prilagoditve in v okviru te določena povprečna rast neto primarnih odhodkov sektorja država mora zagotoviti spoštovanje osnovnih kriterijev v analizi vzdržnosti dolga in dodatnih varovalk, med tremi tudi ena glede dolga.
Dovoljena rast neto primarnih izdatkov mora zagotavljati dolgoročno vzdržnost javnega dolga. Ob tem je hkrati potrebno zagotoviti najmanj (varovalka za vzdržnost javnega dolga):
- da države nad 90 % BDP javnega dolga znižujejo dolg v povprečju najmanj 1 o.t. BDP na leto v fiskalno prilagoditvenem obdobju,
- da države med 60 % in 90 % BDP javnega dolga znižujejo dolg v povprečju najmanj 0,5 o.t. BDP na leto v fiskalno prilagoditvenem obdobju.
Javni dolg Republike Slovenije je konec leta 2024 znašal 44,9 mrd EUR oziroma 66,6 % BDP, kar je 1,7 o.t. manj kot leto prej (Slika 1). Za konec leta 2025 je ocenjen na ravni med 66,1 - 66,3 % BDP, ob koncu 2026 pa na ravni 65 % BDP, najnižje po letu 2012 (54,1 % BDP). Javni dolg je v povprečju držav članic Evropske unije konec leta 2024 znašal 80,7 % BDP, v evrskem območju pa 87,1 % BDP.
V obdobju 2021-2024 je bila Republika Slovenija v zgornji tretjini držav z največjim znižanjem razmerja med javnim dolgom in BDP v Evropski uniji. Od leta 2021 se je namreč javni dolg Republike Slovenije znižal za 8,2 o. t. BDP, v povprečju Evropske unije in evrskega območja pa denimo le za 6,0 o.t. BDP oziroma 6,7 o.t. BDP.
Bonitetna ocena kreditne sposobnosti Republike Slovenije je ključnega pomena za njen dostop do financiranja prek dolžniških kapitalskih trgov. Republika Slovenija izkazuje oceno dolgoročne kreditne sposobnosti visokega investicijskega razreda pri S&P (AA, stabilni izgledi) in zgornjega srednjega investicijskega razreda pri Fitch (A+, stabilni izgledi) in Moody's (A3, pozitivni izgledi). Bonitetne ocene odražajo zaupanje bonitetnih agencij v vzdržno javnofinančno politiko in učinkovito upravljanje z javnim dolgom.
Slika 2 prikazuje javni dolg držav Evropske unije ob koncu leta 2024. Glede na višino javnega dolga v razmerju do BDP se Republika Slovenija (66,6 % BDP) uvršča nižje od povprečja držav EU-27 (80,7 % BDP) in povprečja držav evrskega območja EA-20 (87,1 % BDP). Republika Slovenija znižuje javni dolg v % BDP hitreje, kot to velja za povprečje EU-27 in EA-19. V letu 2024 znaša zadolženost Republike Slovenije 20,5 odstotne točke BDP pod povprečjem EA-20 in 14,1 odstotnih točk BDP pod povprečjem EU 27. Slika 2 prikazuje, da je Republika Slovenija med srednje zadolženimi državami članicami Evropske unije. V Evropski uniji ni države članice, ki ne bi izkazovala javnega dolga.