Uvedba faktorja deficitarnosti za poklice, ki so ključni za delovanje družbe
Predlagam, da se v plačni sistem javnega sektorja uvede faktor deficitarnosti – zakonsko določen dodatek k osnovni plači za poklice, v katerih primanjkuje kadra in ki so za delovanje države ključnega pomena (npr. medicinske sestre na določenih delovnih mestih, zdravniki na določenih specialnostih, učitelji za določene predmete in stopnje, varnostniki npr. v zaporih ipd.).
Tak dodatek bi se določal na podlagi objektivnih kazalnikov in bi se periodično prilagajal glede na razmere na trgu dela.
🟩 Obrazložitev predloga:
V Sloveniji se vse pogosteje soočamo s pomanjkanjem kadra v poklicih, brez katerih država in družba ne moreta normalno delovati – še posebej v zdravstvu, vzgoji, šolstvu in varnostnih službah.
Plačni sistem javnega sektorja je tog in onemogoča fleksibilno nagrajevanje poklicev, kjer primanjkuje kadrov, zato jih ni mogoče ustrezno motivirati in zadržati.
Zato predlagam, da se uvede sistemski mehanizem “faktor deficitarnosti”, ki bi deloval kot stalni dodatek k osnovni plači v poklicih, razglašenih za deficitarne poklice nacionalnega interesa.
Predlagam, da:
Vlada ustanovi strokovno komisijo, ki bi na podlagi objektivnih kazalnikov (potreba, pomanjkanje kadra, vpliv na delovanje države, zahtevnost nadomeščanja) pripravila letni seznam deficitarnostnih poklicev.
Za vsak poklic določi faktor deficitarnosti (npr. +X % na osnovno plačo), ki se samodejno obračuna pri plači zaposlenih v teh poklicih.
Faktor se redno posodablja (npr. vsako leto ali na dve leti), glede na spremembe v kadrovskih potrebah.
Seveda je potredno dobro razmisliti in dopolniti osnovo v smislu pravičnosti, predvidljivosti in vzdržnosti kot npr.: “Za delavce, ki so upravičeni do faktorja deficitarnosti v času, ko je njihov poklic razglašen za deficitarnega, se ohrani pridobljena pravica do tega faktorja v celoti ali delno (najmanj 50 % prvotne vrednosti) tudi v primeru poznejše odprave statusa deficitarnosti. Znižanja faktorjev se izvajajo postopno, v največ 5 % točkah letno.”
Celoten proces je transparenten, kriteriji pa javno objavljeni.
Tak sistem bi omogočil:
pošteno in predvidljivo nagrajevanje zaposlenih v najbolj potrebnih poklicih,
večjo privlačnost teh poklicev za nove kadre,
boljše delovanje javnih storitev in manj preobremenjenosti,
ter zmanjšal fluktuacijo in odhode kadrov v tujino.
Sedanji “ad hoc” dodatki so kratkoročni in ne ustvarjajo zaupanja – zato je čas za trajen in podatkovno utemeljen mehanizem, ki bo deloval dolgoročno.
🟦 Pričakovani učinki:
Zmanjšanje pomanjkanja ključnih kadrov (zdravstvo, šolstvo, varnost).
Večja stabilnost in motiviranost zaposlenih.
Večja preglednost in pravičnost pri plačah v javnem sektorju.
Družbeno soglasje, saj gre za poklice, katerih pomen vsi državljani občutimo na lastni koži.
🟧 Zaključek:
Slovenija že danes določa deficitarne poklice za potrebe štipendiranja – logično je, da bi ta pristop razširili tudi na sistem nagrajevanja.
Plačni sistem mora omogočati, da so najbolj potrebni poklici tudi ustrezno vrednoteni. Poleg tega štipendije ne rešujejo deficitarnosti na določenih delovnih mestih, saj imamo več primerov različne stopnje deficitarnosti znotraj enega poklica - npr. medicinska sestra v intenzivni negi.
Predlagam, da vlada preuči ta predlog in pripravi zakonske podlage za uvedbo faktorja deficitarnosti kot novega, zakonsko opredeljenega dodatka v plačnem sistemu javnega sektorja.