Prehod na odprto kodo v javnem sektorju

Odziv Ministrstva za digitalno preobrazbo

Na Ministrstvu za digitalno preobrazbo (MDP) smo preučili vsebino predloga glede postopne zamenjave programske opreme - tako programov, kot operacijskih sistemov - v javnem sektorju v smeri odprtokodne programske opreme in v nadaljevanju posredujemo prispevek z vidika naše pristojnosti.

MDP je julija 2025 objavilo dopolnjene Smernice MDP za razvoj informacijskih rešitev. V dokumentu je med splošnimi načeli izpostavljeno tudi načelo »Praviloma ponovno uporabljivo«, kjer se še prav posebej spodbuja izbiro odprtih standardov. V smernicah se z vidika transparentnosti in zaupanja uporabnikov spodbuja tudi javna objava izvorne kode informacijskih sistemov - vendar samo v primerih, ko ne gre za poslovno kritične sisteme in z javno objavo izvorne kode ne bi nastala nesprejemljiva informacijska tveganja. Tovrstno javno objavo je praviloma potrebno transparentno najaviti že v dokumentaciji javnega naročila in v pogodbi z izbranim zunanjim izvajalcem. Primer sistema, ki že ima javno objavljeno izvorno kodo, je npr. Portal odprtih podatkov OPSI (https://podatki.gov.si/assets/PortalOPSI.zip). Pri objavah vlog in drugih dokumentov na državnih portalih (npr. portal eUprava, Portal NIO) bomo spodbujali objavo teh dokumentov tudi v odprtokodnih formatih.

V pristojnosti MDPje tudi skrb za programsko opremo delovnih postaj uporabnikov centraliziranih državnih organov, pri čemer si že dlje časa prizadevamo za povečanje deleža odprtokodnih programskih rešitev za naše uporabnike. Trenutno je delež tovrstne programske opreme približno 15% in se še povečuje, žal pa je na področju operacijskih sistemov delež v korist odprtokodnih operacijskih sistemov zanemarljivo majhen. Za preboj na področju odprtokodnih operacijskih sistemov je potrebnih nekaj ključnih dejavnikov kot so:

• Kritična masa strokovnjakov na področju npr. Linuxa, ki jih lahko zagotovijo podjetja na slovenskem trgu. V okviru samega ministrstva namreč nimamo potrebnih kadrovskih resursov.

• Vsaj primerljiva raven storitev, ki jih tovrstni operacijski sistemi lahko zagotovijo, a ne na račun zmanjšanja kvalitetne podpore delovnim procesom uporabnikov.

• Navidezna »brezplačnost« je sicer vabljiva, a zagotavljanje podpore uporabnikom bi zahtevala dodatna izobraževanja in usposabljanja informatikov, ki bi takšno podporo izvajali, pri čemer na določenih področjih obstoječe rešitve žal praktično niso nadomestljive.

• Potrebno je dodatno izobraževanje in usposabljanje uporabnikov na novo okolje, ki ga niso vešči, zato je za pričakovati precejšen odpor in izjemno velike resurse za zagotavljanje prehoda.

• Zagotavljanja kompatibilnosti in interoperabilnost z obstoječimi programskimi rešitvami (ne gre zgolj za uporabo spletnih aplikacij, ampak tudi sektorsko specifičnih rešitev in uporabo potrebnih gonilnikov za periferno opremo).

• Ker gre za dolgoročne procese morajo le-ti biti dobro zastavljeni in sprejeti kot širše družbeno soglasje, ki ga podpirajo vsakokratni politični odločevalci.

Vsi zgoraj navedeni ključni pogoji za prehod na odprtokodne rešitve po naši oceni v tem trenutku še niso izpolnjeni do te mere, da bi bil izvedljiv hiter in obsežen prehod, zato so naši koraki usmerjeni v majhne, a vztrajne korake v smeri povečanja deleža odprtokodnih rešitev.

Odgovori na zastavljena vprašanja/predloge:

1. S trditvami, ki so navedene v tej točki se ne strinjamo razen s trditvijo, da Windows 10 predstavlja varnostna tveganja. Na MDP se nismo odločili za nakup podaljšane podpore operacijskemu sistemu VVindovvs 10, saj smo večino računalnikov že uspešno nadgradili na VVindovvs 11. Trditev, da večina računalnikov ne izpolnjuje pogojev za nadgradnjo je napačna, saj po naših evidencah tej nadgradnji ne ustreza samo 5,8% računalnikov pri čemer gre poudariti, da gre v tem primeru za računalnike, ki so stari 8 ali več let in bi jih bilo potrebno zamenjati tudi, če ne bi bila zahtevana nadgradnja na VVindovvs 11.

2. Prehod sektorsko specifičnih aplikacij na obliko spletnega odjemalca je minimalen pogoj v smeri tehnološke neodvisnosti od operacijskega sistema, žal pa ni edini. Upoštevati je treba, da je potrebno zagotoviti tudi delovanje vse vzporedne infrastrukture kot so npr. periferne naprave (tiskalniki, skenerji, podpisne tablice, čitalci prstnih odtisov, podpisne komponenete...). Potrebno je izpostaviti, da je trenutno v obtoku izjemno veliko raznorodne in tudi stare tovrstne opreme, ki bi jo bilo potrebno mestoma zamenjati ali poiskati potrebne tehnološke rešitve, kar predstavlja tudi svojevrsten strošek, ki ni zanemarljiv in ga v tem trenutku nismo sposobni niti oceniti - tudi zaradi pomanjkanja tovrstnih specialistov, ki bi lahko opravili takšne ocene. Poleg tega v tem trenutku odprtokodne rešitve kot so npr. LibreOffice še ne zagotavljajo primerljivih funkcionalnosti in bi uporaba za večino uporabnikov pomenila nazadovanja z vidika uporabniške izkušnje in že uporabljenih funkcionalnosti.