Glede na spodnji članek prosim, da se zmanjša dodatek za stalno pripravljenost v vojski in drugje. Ne more nekdo skoraj dodatno plačo dobiti iz tega naslova.
svet24.si/lokalno/podravje/novice/finance/place-rekordi-javni-sektor-1854578
Če bo predlog prejel vsaj 22 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
V zvezi s posredovanim predlogom sporočamo, da so podpisniki Dogovora o prenovi sistema plač in novih uvrstitvah delovnih mest in nazivov v plačne razrede v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 99/2024), ki je en od ključnih dokumentov, na podlagi katerega se je s 1. januarjem 2025 lahko pričel izvajati prenovljen plačni sistem v javnem sektorju, Vlada Republike Slovenije in reprezentativni sindikati javnega sektorja soglašali, da bodo izvajali aktivnosti oziroma izpolnili zaveze iz navedenega dogovora v zvezi z urejanjem sistema plač v javnem sektorju, delovnimi mesti v javnem sektorju in drugimi vsebinami, če tako izhaja iz dogovora, na način in v rokih, določenih v dogovoru.
Iz zgoraj navedenega dogovora izhaja, da pogajanja glede dodatka za pripravljenost, za katerega predlagatelj predlaga zmanjšanje, niso načrtovana, torej spremembe zakonsko urejenega dodatka niso predvidene. So se pa socialni partnerji v 6. točki zgoraj navedenega dogovora dogovorili za pogajanja o dodatkih za nevarnosti in posebne obremenitve iz 44. člena Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24; v nadaljevanju: ZSTSPJS) ter dodatkih za prepovedi in omejitve iz 47. člena ZSTSPJS.
Z uveljavitvijo ZSTSPJS se je, kot že navedeno, začel izvajati reformiran plačni sistem v javnem sektorju. ZSTSPJS v prvem odstavku 7. člena določa, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost, dodatkov in drugega plačila, če je tako določeno s tem zakonom. ZSTSPJS dodatek za stalno pripravljenost ureja ločeno od dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času, za razliko od predhodne ureditve, ko je Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17, 84/18, 204/21, 139/22, 38/24, 48/24 – odl. US in 95/24 – ZSTSPJS) dodatek za stalno pripravljenost urejal v okviru dodatkov za delo v manj ugodnem delovnem času.
Glede pripravljenosti pojasnjujemo, da morajo javni uslužbenci zaradi potreb službe oziroma delovnega procesa na določenih področjih v javnem sektorju, tudi v državni upravi, opravljati delo v posebnih delovnih pogojih. Vsebinsko opredelitev pripravljenosti določajo področni oziroma specialni zakoni in nekatere kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev, ki urejajo stalno pripravljenost glede na naravo dela določene dejavnosti oziroma poklica. Pripravljenost področni oziroma specialni zakoni poimenujejo različno, npr. stalna pripravljenost, pripravljenost, pripravljenost za delo, pripravljenost za delo na domu, pripravljenost na drugem določenem kraju, pripravljenost na določenem kraju in določajo tako pogoje za odreditev kot tudi evidentiranje in vrednotenje dela v primerih, ko mora zaposleni v času pripravljenosti priti na delovno mesto ali na določen kraj in dejansko opravljati/opraviti delo.[1]
Pripravljenost torej predstavlja poseben delovni pogoj, ki pomeni dosegljivost javnega uslužbenca zaradi potrebe prihoda na delo izven njegovega rednega delovnega časa. Pripravljenost mora biti pisno odrejena, pisna odredba stalne pripravljenosti pa mora vedno temeljiti na zakonu ali kolektivni pogodbi, ki določa, da je pripravljenost v določeni dejavnosti možno odrediti. Ker je pisna odreditev pripravljenosti vezana na razmere ali dogodke, zaradi katerih je odrejena, je presoja in odločanje o tem, od kdaj do kdaj bo oz. je pripravljenost odrejena, kateremu javnemu uslužbencu in s kakšnim namenom je le-ta odrejena, v pristojnosti predstojnika.
V nadaljevanju navajamo veljavno ureditev glede dodatka za pripravljenost. V prvem odstavku 37. člena ZSTSPJS je določeno, da javnim uslužbencem pripada tudi dodatek za pripravljenost. Dodatek za pripravljenost je podrobneje opredeljen v 46. členu ZSTSPJS, ki določa, da javnemu uslužbencu pripada dodatek za pripravljenost v kraju bivanja ali v kraju po njegovi izbiri (v nadaljevanju: pripravljenost na domu), če je pripravljenost na domu izven delovnega časa pisno odrejena, in sicer v primerih, ki jih določa zakon ali kolektivna pogodba. Višina dodatka za pripravljenost na domu za javne uslužbence se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor.
Kolektivna pogodba za javni sektor (Uradni list RS, št. 99/24; v nadaljevanju: KPJS) v 26. členu določa višino dodatka za pripravljenost na domu v višini 20 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca. Dodatek se obračunava le za čas, ko je javnemu uslužbencu odrejena pripravljenost na domu. Za pripravljenost na določenem kraju je bilo v 27. členu KPJS, ob upoštevanju sodne prakse, določeno, da se čas pripravljenosti na določenem kraju šteje v delovni čas.
Za čas pripravljenosti na domu se obračuna dodatek v višini 20 % urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca (ne pa tudi plača za opravljanje dela). V primeru ko bi javni uslužbenec, ki je v pripravljenosti na domu, pričel z opravljanjem dela in bi to delo opravil preko polnega delovnega časa, pa bi javni uslužbenec za te ure prejel plačo, poleg tega pa tudi dodatek za delo preko polnega delovnega časa v višini 30 % urne postavke osnovne plače (prvi odstavek 25. člena KPJS).
Socialni partnerji so se v 6. členu Aneksa h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 99/24) dogovorili glede primerov, v katerih se lahko javnemu uslužbencu izven delovnega časa pisno odredi pripravljenost v kraju bivanja ali v kraju po njegovi izbiri (pripravljenost na domu).[2] S kolektivno pogodbo dejavnosti ali z zakonom se podrobneje opredelijo primeri, v katerih se odredi pripravljenost na domu in pogoji ter časovne omejitve, pod katerimi se pripravljenost na domu lahko odredi. Javnemu uslužbencu mora biti zagotovljen najmanj en prost konec tedna na mesec, razen ob naravnih in drugih nesrečah.
Glede na v prvem odstavku referiran članek, ki obravnava podatke Portala plač, pojasnjujemo, da javnost plač in posredovanje podatkov o plačah in drugih stroških dela ureja ZSTSPJS v 48. členu, ki v tretjem odstavku določa, da uporabniki proračuna podatke o izplačanih plačah in drugih stroških dela, ki jih določa drugi odstavek 49. člena ZSTSPJS, pošljejo ministrstvu, pristojnemu za sistem plač v javnem sektorju preko Agencije za javnopravne evidence in storitve, v skladu z metodologijo za posredovanje in analizo podatkov o plačah, ki jo predpiše minister, pristojen za sistem plač v javnem sektorju.[3] Skladno s 50. členom ZSTSPJS vsi izplačevalci plač obračunavajo in izplačujejo plače na podlagi enotne metodologije in obrazcev, ki jih z uredbo[4] predpiše vlada. Portal plač javnega sektorja je spletna aplikacija, ki omogoča pregled in analizo podatkov o tipih izplačil, vrstah izplačil in virih sredstev, ki jih proračunski uporabniki obračunavajo pri plačah zaposlenih v javnem sektorju v skladu z določili ZSTSPJS in Uredbe. Na spletni strani aplikacije so objavljena tudi poročila najvišjih mesečnih izplačil v javnem sektorju.
Kot je navedeno v časopisnem članku, je delodajalec glede posameznih primerov podal obrazložitve, pri čemer je glede dodatka za pripravljenost, za katerega pošiljatelj predlaga zmanjšanje, pojasnil razloge konkretnih izplačil, in sicer je v primeru uslužbencev Policije šlo za izplačila zaradi izrednih okoliščin, konkretno za poračuna dodatka za stalno pripravljenost za obdobje od avgusta 2019 do julija 2024, v primeru uslužbencev Slovenske vojske pa ni šlo za izplačila iz naslova pripravljenosti, ampak za izplačila presežnih ur šestmesečnega referenčnega obdobja od januarja do vključno junija 2025.
[1] V zakonih, npr. Zakon o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, 77/17, 36/19, 66/19 – ZDZ, 200/20, 172/21, 105/22 – ZZNŠPP, 141/22 in 85/25), Zakon o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo, 95/15 in 139/20), Zakon o službi v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 68/07, 58/08 – ZSPJS-I, 121/21 in 40/23), Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 58/08, 107/10 – ZPPKZ, 40/12 – ZUJF, 88/16 – ZdZPZD, 40/17, 64/17 – ZZDej-K, 49/18, 66/19, 199/21, 136/23 – ZIUZDS, 35/24, 32/25 – ZZDej-N in 40/25 – ZPPKZD), Zakon o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 33/01, 45/04 – ZdZPKG, 62/04 – odl. US, 93/05 – ZVMS, 90/12 – ZdZPVHVVR in 22/18) ipd.
[2] Skladno s prvim odstavkom 6. člena Aneksa h KPND se javnemu uslužbencu izven delovnega časa lahko pisno odredi pripravljenost v kraju bivanja ali v kraju po njegovi izbiri (pripravljenost na domu), in sicer v primerih, v katerih se pričakuje, da bo treba:
[3] Pravilnik o metodologiji za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 6/25).
[4] Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (Uradni list št. 109/24).