Posodobitev Zakona o poslancih

Odziv Ministrstva za javno upravo

82. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a) določa, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila. Zakon določa, kdo ne sme biti izvoljen za poslanca, ter nezdružljivost funkcije poslanca z drugimi funkcijami in dejavnostmi. Državni zbor potrdi poslanske mandate. Proti odločitvi državnega zbora je v skladu z zakonom mogoča pritožba na ustavno sodišče.

Izvolitev poslancev in njihov položaj, pravice in obveznosti urejajo naslednji zakoni:

Zakon o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 54/07 – odl. US, 23/17, 29/21 in 12/24; v nadaljevanju: ZVDZ):

Ta zakon v prvem odstavku 7. člena ureja aktivno in pasivno volilno pravico: Pravico voliti in biti voljen za poslanca ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja že dopolnil osemnajst let starosti. ZVDZ ne določa drugih pogojev za izvolitev za poslanca, razen v primeru poslanca italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti, ko imajo pravico voliti in biti voljeni za poslanca teh narodnih skupnosti pripadniki teh narodnih skupnosti, ki imajo volilno pravico (8. člen ZVDZ).

Postopek kandidiranja pa urejajo 42. do 53.a člen ZVDZ.

Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 112/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 39/11, 48/12, 17/22, 95/24 in 57/25 – ZF; v nadaljevanju: ZPos):

V tem zakonu je treba posebej izpostaviti določbe o pridobitvi in prenehanju mandata poslanca. 

Izvoljeni kandidat za poslanca pridobi poslanski mandat z dnem izvolitve, izvrševati pa ga začne z dnem potrditve poslanskega mandata v državnem zboru (6. člen ZPos).

Poslancu na podlagi 9. člena ZPos preneha mandat, ko državni zbor ugotovi, da je nastal kateri od naslednjih razlogov:

• če izgubi volilno pravico,
• če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
• če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,[1]
• če v treh mesecih po potrditvi poslanskega mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo poslanca,
• če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo poslanca,
• če odstopi.

Zakon o Državnem zboru (Uradni list RS, št. 66/19):

Ta zakon v 6. členu določa, da Državni zbor Republike Slovenije sestavljajo poslanke in poslanci, izvoljeni v skladu z zakonom, ki ureja volitve v državni zbor. Njihov položaj, pravice in obveznosti, materialne pogoje dela ter način zagotavljanja strokovne pomoči določa zakon, ki ureja položaj poslancev.

Zakon o funkcionarjih (Uradni list RS, št. 57/25):

Z navedenim zakonom je bilo poseženo v nekatere člene ZPos, ki urejajo plačo in nadomestila poslancev, druge osebne prejemke in povračila ter pravice po prenehanju mandata.

Vlagatelj poudarja, da bi bilo treba spremeniti Zakon o poslancih zato, da se jih izenači z nekaterimi poklici za katere se zahteva opravljanje psihološkega testiranja. V zvezi s tem je treba pojasniti, da so poslanci predstavniki ljudstva, ki so izvoljeni na volitvah v državni zbor ter niso v delovnem razmerju. Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca (4. člen Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23, 136/23 – ZIUZDS in 70/25 – ZUTD-I)). Kot je bilo že prej navedeno, na podlagi 82. člena Ustave RS poslanci niso vezani na navodila, prav tako tudi niso pod nadzorom delodajalca.

Psihološko testiranje je določeno z zakonom za določene poklice za katere se zahteva, da ima delavec zaradi narave dela, ki ga opravlja, v nekaterih primerih pa tudi zaradi nošenja orožja, ustrezne psihofizične sposobnosti, npr. na podlagi 44. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, 77/17, 36/19, 66/19 – ZDZ, 200/20, 172/21, 105/22 – ZZNŠPP in 141/22) za policiste, 231. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15, 11/18, 200/20 – ZOOMTVI, 141/22 in 83/24) za pravosodne policiste in 32. člena Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 17/11) za varnostnike.

Izvajanje psihološkega testiranja je pri prej navedenih poklicih nujno in sorazmerno glede na vsebino dela, ki ga ti delavci opravljajo.

Poslanci pa so s strani ljudstva izvoljeni funkcionarji, ki niso v delovnem razmerju, in imajo omejen mandat. Razloga za prenehanje mandata sta med drugim tudi trajna nezmožnost za opravljanje funkcije (ta mora biti ugotovljena v predpisanem postopku) ter pravnomočna sodba, s katero je bil poslanec obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev. Tudi za poslance velja domneva nedolžnosti na podlagi Ustave Republike Slovenije – dokler sodišče ne ugotovi njegove krivde s pravnomočno sodbo.

Vsak poslanec pa se lahko zaradi resnejših zdravstvenih razlogov ali morebitnega (pred)kazenskega postopka odloči za odstop, saj s tem razbremeni politično stranko na listi katere je bil izvoljen.

Postopek izvolitve poslancev v Državni zbor Republike Slovenije ter položaj, pravice in obveznosti poslancev urejata dva različna zakona – ZVDZ in ZPos. Vlagateljev predlog se nanaša na psihološko testiranje kandidatov za poslance, torej na obdobje pred izvolitvijo, kar pa ni predmet urejanja z ZPos. Psihološko testiranje je po veljavni zakonodaji določeno za poklice, za katere je takšno testiranje nujno in sorazmerno zaradi narave nalog, ki jih opravljajo posamezniki v delovnem razmerju. Poslanci, kot je že pojasnjeno, niso v delovnem razmerju, saj gre za funkcionarje, ki so izvoljeni za mandatno dobo.

Pri obveznem psihološkem testiranju kandidatov za poslance je treba upoštevati še pravni, organizacijski in stroškovni vidik. Pri pravnem vidiku je treba upoštevati, da so podatki v zvezi z zdravjem posebna vrsta osebnih podatkov (nekoč t. i. »občutljivi osebni podatki«) na podlagi Splošne uredbe o varstvu podatkov (GDPR). V primeru izvedbe bi psihološko testiranje moralo biti za vse kandidate za poslance enako in izvedeno pri istem izvajalcu. Poleg tega je treba upoštevati še, da je na zadnjih volitvah v Državni zbor RS v letu 2022 kandidiralo kar 1.476 kandidatov za 90 poslanskih mest.

Politične stranke postopek in organ, ki določa kandidatke oziroma kandidate za volitve v Državni zbor RS, določijo v svojem statutu in je v njihovem interesu, da znotraj tega postopka izberejo primerne kandidate za poslance, saj je od tega odvisen tudi rezultat na naslednjih volitvah.

Na podlagi navedenega Ministrstvo za javno upravo meni, da predlog ni utemeljen

[1] Poslancu ne preneha mandat, če državni zbor sklene, da lahko opravlja poslansko funkcijo.