20. 4. 2026
Odziv Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport
Prejeli smo vaš predlog spremembe Zakona o poštnih storitvah (Ur. l. RS št. 51/2009 in 77/2010 in 40/14 - ZIN-Bin 81/) (v nadaljevanju: zakon), s katerim predlagate naj bo v zakonu nedvoumno določeno, da mora biti navadna pisemska pošiljka dostavljena naslednji delovni dan po oddaji (D+1) in paketna pošiljka drugi delovni dan po oddaji (D+2).
Splošni akt o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve (Uradni list RS, št. 107/25) med drugim v svojem 10. členu določa kakovost prenosa pošiljk korespondence in v 11. členu kakovost prenosa poštnih paketov.
Kakovost prenosa pošiljk korespondence je razdeljena na prednostni in neprednostni prenos, kjer ima uporabnik možnost izbire med bolj kakovostno storitvijo po višji ceni in manj kakovostno storitvijo po nižji ceni. V skladu s 4. členom Splošnih pogojev izvajanja univerzalne poštne storitve je na uporabniku pravica in dolžnost, da izbere vrsto poštne pošiljke glede na vsebino in vrednost vsebine, ki jo pošilja v notranjem in čezmejnem prometu.
Za pošiljke s prednostnim prenosom mora izvajalec univerzalne poštne storitve zagotoviti, da bo v enem mesecu vsaj 90 % pošiljk korespondence prenesenih v enem delovnem dnevu (D+1), vsaj 95 % pošiljk korespondence v dveh delovnih dneh (D+2) in 99 % pošiljk korespondence v treh delovnih dneh (D+3). Za pošiljke z neprednostnim prenosom mora izvajalec univerzalne poštne storitve zagotoviti, da bo v enem mesecu vsaj 95% pošiljk korespondence prenesenih v treh delovnih dneh (D+3) in 99 % pošiljk korespondence v štirih delovnih dneh (D+4). Zahteve se ne spreminjajo glede na bolj ali manj poseljena področja v Slovenije ampak veljajo enako za celotne ozemlje.
Ureditev, ki deli kakovost pošiljk na prednostne in neprednostne ter daje uporabnikom možnost izbire, daje izvajalcu možnost fleksibilnosti pri njegovih procesih sortiranja pošiljk, prevoza in dostave. V primeru, če bi v Sloveniji predpisali kakovost prenosa za pošiljke korespondence D+1 = 100, ker pomeni, da morajo biti vse pošiljke dostavljene naslednji dan po oddaji bi se ponovno vzpostavilo:
- ozko časovno okno za zbiranje vseh pošiljk, njihovo predelavo, ter ustrezen prevoz na dostavne pošte do odprtja pošt v jutranjem času;
- zaposlitev dodatnih zaposlenih v vseh stopnja proizvodne vrednostne verige (nadzor kakovosti, obdelava pošiljk, dodatna kontrola, dodatne pismonoše), saj bi morali dostaviti na naslov prav vse pošiljke.
Organizacijsko in ekonomsko je cilj dostave vseh pošiljk praktično nedosegljiv. Organizacijski vidik je težava, medtem ko je ekonomski nevzdržen in neupravičen, saj bi enormno povišal stroške za izvedbo storitev, kar bi dodatno povišalo stroške storitev na enoto, kar bi prispevalo k višjemu dvigu cen, kar bi posledično vodilo v znižanje povpraševanja, ker bi ponovno vzpodbudilo višanje stroškov in cen.
Predlog spremembe ZPSto-2 je naletel tudi na nesrečen čas, kjer se dogajajo na trgu poštnih storitev izrazito neugodne razmere za predlog v smislu višanje kakovosti, saj se količine pisemskih pošiljk znižujejo za približno 10 % na leto, saj pisemske pošiljke izgubljajo vlogo komunikacije med ljudmi, ki vse bolj uporabljajo elektronske storitve (e-substitucija) za medsebojno komunikacijo. S padcem količin se izrazito višajo stroški na enoto, saj so poštne storitve zaradi svojih značilnosti zelo obremenjene s stalnimi stroški (omrežje, delovno intenzivno dejavnost).
Državljani Republike Slovenije imajo še vedno na voljo poštne storitve po izjemno visoki kakovosti, saj so poštne storitve med najbolj kakovostnimi v EU, pa naj govorimo o prednostnem ali neprednostnem prenosu, kar dokazuje tudi zadnje aktualno poročilo ERGP (Evropsko združenje regulatorjev trga poštnih storitev) za leto 2023.