Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z nezadostno podporo

zaposlovanje v javni upravi

4181 OGLEDOV 7 KOMENTARJEV

Vladi predlagam, da ukine zaposlovanje za nedoločen čas v javni upravi. Razlogi so naslednji:

1. javni uslužbenci so plačani iz proračuna, zato bi morale biti tudi pri zaposlovanju upoštevane rešitve iz zakonodaje o javnem naročanju. Zaposlitev javnega uslužbenca za nedoločen čas pomeni podobno kot izbira enega samega izvajalca za opravljanje določenih storitev za nedoločeno časovno obdobje. Vsako javno naročilo je časovno omejeno, enako bi moralo veljati pri zaposlovanju, ki ni v svojem bistvu nič drugega kot javno naročilo.

2. v luči prepovedi zaposlovanja v javni upravi se pojavi pomislek glede enakopravnosti državljanov. Vsi državljani morajo imeti vsak trenutek enake možnosti za zaposlitev in prejemanje plače iz državnega proračuna. Obstoječi krog javnih uslužbencev ne more enostavno zapreti in "zaščititi" svojih interesov.

3. prevelika varnost in trajnost zaposlitve v javnem sektorju proizvaja kadre, ki sčasoma izgubijo voljo do dodatnega izobraževanja in izpopolnjevanja, prožnost ter delovne navade. Človek, ki je več kot 10 let v javni upravi, bo po mojem mnenju zelo težko dobil službo v gospodarstvu.

Vladi zato predlagam, da ukine zaposlovanje za nedoločen čas v javni upravi in uvede zaposlitev za obdobje max. 5 let. Po preteku tega obdobja mora javni uslužbenec ponovno kandidirati na javnem razpisu in tekmovati z ostalimi zainteresiranimi za razpisano delovno mesto. Za vsa delovna mesta v javni upravi naj se predpišejo minimalne zahetve glede izobrazbe, znanj, delovnih izkušenj. Med kandidati, ki izpolnjujejo minimalne zahteve, se izbere najprimernejšega na podlagi kriterija dosedanjega trajanja zaposlitve v javni upravi - prednost imajo kandidati, ki so manj časa zaposleni v javni upravi. Na predlagan način, bi se bisveno povečala fluktuacija delovne sile med gospodarstvom in javno upravo ter obratno. Posledično bi se bistveno povečala storilnost in strokovnost, pa še vsi državljani bi imeli enako možnost da del profesionalne kariere prejemamo plačo iz davkoplačevalskega denarja.

6 glasov

4 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR A ahac36 nuncij 147 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE

Komentarji




  • M Maličlovek

    Fino bi bilo če bi jim blokirali dostop do neslužbenih spletnih strani med delom, ker kolikor spremljam razne spletne forume in klepetalnice, je med delovnim časom na omenjenih portalih cel kup javnih uslužbencev, upravnikov in podobno. Javni uslužbenci so plačani iz davkoplačevalskega denarja, njihova storilnost je pa minimalna. Kaj ima državljan od neke javne uslužbenke, če pride v pisarno in najprej čaka, da uslužbenec/uslužbenka spiše svoj sestavek na forumu ali klepetu, potem pa vsa tečna in nezainteresirana sprašuje, kaj je tako nujnega. Če bi omejili dostop do neslužbenih strani ali praktično odpustili vse te javne uslužbence, ki ne opravljajo svojega dela v službenem času ampak praktično po cele dopoldneve preždijo na forumih in klepetalnicah, bi prihranili marsikateri euro, tako smo pa na udaru mali ljudje, ker po nas konstantno udrihajo taki javni uslužbenci, ter nas zaničujejo, ker oni imajo zaposlitve in čas biti na forumih ter so po njihovi upravičeni do svojih državnih plač, mali ljudje, ki so v stiski so pa neupravičeni do kakršnih koli državnih sredstev, ki so v primerjavi s plačami javnih uslužbencev praktično zanemarljivi , primerjava posameznik, ki prejema npr. DSP stane državo v povprečju 160 eur mesečno, javni uslužbenec, ki je zaposlen v javni upravi pa svojega dela ne opravlja, prejema pa plačilo pa stane državo v povprečju 700 eur na mesec ali več torej kje je tu računica?

    • h hales

      Ne poznam nobene raziskave, ki bi potrdila, da se v javni upravi med delom masovno klepeta na spletu.

      Morda si kdaj naletel na kakšen primer, v tem primeru pa močno posplošuješ.

      Zagotovo je nekaj takšnih, ki surfa med službo, ampak če jim ukineš to, bodo pa lakirali nohte, igrali igrice, klepetali med seboj ...

      Sicer pa obstajajo druge raziskave, ki gredo v nasprotno smer tvojemu razmišljanju.

      Ugotovili so, da tistim, ki imajo možnost v službi uporabljati svetovni splet, storilnost zraste.

  • l lubenicka

    uvede naj se raje notranji nadzor. Vsi morajo predložiti kaj so delali in kaj niso, za kolliko časa, kdo je nadziral ipd. Sama delam v javni upravi in večina uslužbencev je večji del na ˝terenu˝, kar je v javni upravi izraz za kavico,kosilce,sprehod ipd. Z ničemer se ne špara, delajo se tudi nadure - rezultatov pa od nikoder. Naj se preveri detaljno kdo dela in kdo ne, potem pa bomo vedeli koga zaposliti in koga ne. Poleg tega se ne bi smelo zaposlovati ljudi, ki so v kakršnikoli sorodstveni povezavi z že zaposleni uslužbenci!

     

  • m marjanv

    Glede višjih plač je pravilno ugotovljeno, da imajo javni uslužbeni na PRIMERLJIVIH delovnih mestih višje plače kot v gospodarstvu, kar je nesprejemljivo. To se ne sme enačiti s povprečno višjo izobrazbo kot v gospodarstvu. Ker imajo javni uslužbenci bistveno bolj varno službo kot v gospodarstvu, bi že zaradi tega morali imeti manjšo plačo na primerljivih delovnih mestih.

     

    Glavni problem javnih uslužbencev vidim drugje: po eni strani v tem, da se jih praktično ne da odpustiti, ko so enkrat v sistemu javnih uslužbencev, pa naj delajo še tako slabo. Zato so velikokrat raje zaposlovali nove javne uslužbence kot da bi uredili s slabimi delavci, na koncu so ostali oboji.

     

    Po drugi strani je organizacija dela v javnih službah večinoma tako slaba, da niti ni jasno, kaj je prioriteta del, kakšna je strategija, kaj so bistveni cilji določene jave službe, niti niso postavljena kvalitetna merila uspešnosti dela. Zato se velikokrat ne ugotovi, kdo dela nujno delo in kdo nekaj, kar niti ni nujno niti potrebno, še manj pa, kdo naredi zadosti in dovolj kvalitetno in kdo ne.

     

    Po tretji strani nad delom javnih služb ni nadzora realnega sektoraj in civilne javnosti, ki bi bil nujen, saj naj bi javne službe bile zaradi njih in delale za njih. Ker tega nadzora in vpliva ni, delujejo javne službe svoje lastno življenje, nepovezano z realnimi problemi in življenjem in s tem močno škodujejo družbi.

     

    Rešitve bi bile po mojem v nadzoru in močnim vplivom realnega sektorja in civilne družbe nad javnimi službami: nad njihovim delom in delovnimi cilji, delovno ralizacijo, politiko zaposlovanja, višino plač ipd.

     

    Npr. prepričan sem, da javni uslužbenci ne bi smeli imeti pravice do sindikalnih stavk. Kajti plačuje jih realni sektor, da s svojim delom omogočajo boljše delovne in življenske pogoje celotni družbi. Zato se nikoli ne bi smeli postaviti nad realni sektor in civilno družbo, kar se stalno: s sindkalno stavko, z zahtevami po višjih plačah kot v realnem sektorju, z ignoriranjem težav realnega sektorja in popolno nesolidarnostjo z njim ipd.

     

    Vsak pritisk javnega sektorja po višjih plačah pomeni, da ignorirajo realni sektor in

    hočejo več denarja od njega, da s stavkami izkoriščajo svoj položaj in grozijo realnemu sektorju in civilni družbi (npr. ne delo zdravnikov, učiteljev, upravnih enot ipd. - v vseh primerih večinoma kratko potegne civilna družba in realni sektor).

     

    Če javnim uslužbencem kaj ni prav, naj gredo v realni sektor in tam vidijo, koliko je njihovo delo v realnih razmerah v resnici vredno.

  • h hales

    Glede enakopravnosti vsak trenutek. Tudi če bi bili zaposleni za določen čas, bi lahko na delovno mesto kandidiral zgolj takrat, ko bi se pogodba končala, torej ne vsak trenutek.

    Prepogosta menjava niti ni zaželjena. Delo je večinoma specifično in terja nekaj izkušenj. Pogosta menjava bi povzročila, da bi se zadeve reševale dlje časa, kot se sedaj, ker novi zaposleni ne bi bili toliko vešči opravilom.

    "Za vsa delovna mesta v javni upravi naj se predpišejo minimalne zahetve glede izobrazbe, znanj, delovnih izkušenj." Misliš, da tega sedaj ni?

     

    Načeloma sicer nisem proti mandatom, vendar dvomim, da bi se zadeve bistveno spremenile. Če imate razpisano delovno mesto, na katerega se javi oseba, ki je zadnjih 5 let delovala na njem, bo razpisna komisija težko uvrstila nekoga drugega na to delovno mesto. Bi moralo biti pa nekaj hudo narobe.

     

    Mogoče bi samo dopolnili zakon o zaposlovanju v javni upravi, da bi lažje premeščali zaposlene, ki ne dosegajo pričakovanih rezultatov.

  • D DavidS

    Problematika zaposlenih v javni upravi bi se zmanjšala, če bi se odpravilo nesorazmerno privilegiran položaj večine teh zaposlenih.

    Absurdno je, da ima javna uprava na primerljivih delovnih mestih višje plače od gospodarstva (razen na najvišjih nivojih, kjer so omejeni....a vsi vemo, da so na teh nivojih v javni upravi velike možnosti postranskih zaslužkov na meji ali onkraj meje korupcije). Pri tem zaposleni uživajo prednosti ugodnih kolektivnih pogodb, zanesljivosti vseh izplačil, in varnosti delovnega mesta do upokojitve.

    Seveda obstajajo izjeme, za katere zgoraj navedeno ne velja....jih pa verjetni ni prav veliko.

     

    Zahteva po ponovnem kandidiranju vsakih 5 let je sicer ok, ampak v praksi neizvedljiva, oziroma ne bi prinesla rezultatov. Kot prvo bi prinesla dodatne stroške (javne službe bi vsekakor nujno potrebovala dodatna sredstva za izvajanje teh razpisov - pa če bi bila potrebna ali ne). Potekalo bi pa isto, kot že doslej....nekdo, ki ima veze in poznanstva, bo vsekakor v veliki prednosti pred ostalimi.....će sedaj v JU izredno težko dobiš službo, če nisi deficitaren poklic in če nikogar ne poznaš.

    • h hales

      Višje povprečne plače gredo tudi na višje povprečje izobrazbe.

      Drži pa misel o varnosti zaposlitve. Ko imaš stalno zaposlitev v JU, si not, dokler to sam želiš ali do upokojitve.