Pozdravljeni,
imam sina, ki je spoznan za invalida v skladu z Zakonom o socialnem vključevanju invalidov. Ima 21 let in ne prejema nobenega regresa kot upokojenci ali zaposleni. Predlagam, da se uredi kaj na tem področju ne samo zanj ampak za vse ranljive, ki so spoznani za invalide.
Hkrati pa predlagam, da če se bo uveljavilo božičnico ne pozabite tudi na to ranljivo skupino. Hvala
Če bo predlog prejel vsaj 22 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Uvodoma se vam zahvaljujemo za vašo pobudo in izraženo skrb ter predlog v zvezi s pravicami invalidov, ki izpostavlja pomembno vprašanje socialne pravičnosti in enakovrednega obravnavanja ranljivih skupin. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki je pristojno tudi za področje invalidskega varstva, bo vaš predlog proučilo z vidika eventualnih sistemskih posegov v ureditev z morebitno razširitvijo pravic invalidom, v nadaljevanju pa podajamo nekaj ključnih informacij za celovito razumevanje institutov kot sta regres in božičnica ter oris obstoječega stanja.
Kot že sami ugotavljate, sta regres in božičnica namenjena zaposlenim osebam, kar posledično pomeni, da tudi osebam s statusom invalida, ob pogoju, da so zaposlene. Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS, 81/19, 203/20 – ZIUPOPDVE, 119/21 – ZČmIS-A, 202/21 – odl. US, 15/22, 54/22 – ZUPŠ-1, 114/23, 136/23 – ZIUZDS in 70/25 – ZUTD-I; v nadaljevanju: ZDR-1) v prvem odstavku 131. člena določa, da je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Regres za letni dopust je torej denarni prejemek, ki pripada vsakemu delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta in je namenjen delnemu kritju stroškov, povezanih z izrabo dopusta (npr. počitnice, potovanja, prosti čas). Gre za zakonsko pravico, ki jo ima vsak delavec s pravico do letnega dopusta (tudi invalid), na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi, pri čemer regres ni odvisen od uspešnosti ali dobre volje delodajalca, temveč gre za zakonsko določeno pravico zaposlenih.
Po drugi strani je nagrada za poslovno uspešnost (pogosto se pogovorno imenuje tudi božičnica oziroma 13. plača) v skladu z določbo 126. člena ZDR-1, ki določa, da je sestavni del plače tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, neobvezna. Povedano drugače, delodajalec »božičnico« izplača svojim zaposlenim le v primeru, v kolikor ga k temu zavezuje kolektivna pogodba, individualna pogodba o zaposlitvi ali če je tako opredelil v internem aktu oz. pravilniku. Četudi se v zadnjem času v javnosti govori o uvedbi obvezne božičnice, ta predlog še ni bil sprejet oziroma uzakonjen.
Upokojenci, podobno kot zaposleni delavci regres, prejemajo letni dodatek (pogovorno »upokojenski regres«), pri čemer gre za pravico iz obveznega zavarovanja na podlagi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 48/22 – uradno prečiščeno besedilo, 40/23 – ZČmIS-1, 78/23 – ZORR, 84/23 – ZDOsk-1, 125/23 – odl. US in 133/23), ki je vezana na predhodno priznano pravico do pokojnine oziroma nadomestila iz invalidskega zavarovanja in omogoča prejemnikom pokojnin boljši materialni položaj ter večjo socialno varnost. Izplačuje se enkrat letno, znesek pa se določi v zakonu, ki ureja izvrševanje proračuna.
Po veljavni zakonodaji invalidi, ki niso zaposleni ali upokojeni, niso upravičeni do regresa za letni dopust ali božičnice, saj ti prejemki izhajajo iz delovnega razmerja oziroma pravic iz pokojninskega zavarovanja. Tako tudi niso do teh prejemkov upravičeni nezaposleni invalidi s statusom po ZSVI, saj kot že navedeno pravica izhaja iz delovnega razmerja in ne statusa invalida. Njihov prejemek je nadomestilo za invalidnost, ki je namenjeno pokrivanju osnovnih življenjskih stroškov, ki jim omogoča enakovredno življenje in prebivanje v skupnosti. Ne glede na premoženjsko stanje upravičenca do nadomestila je višina nadomestila enaka seštevku denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, ki velja za edino odraslo osebo v družini.
Če strnemo zgoraj navedeno, regres in božičnica nista instituta, ki bi ju bilo zaradi svoje vsebine moč pavšalno aplicirati tudi na nezaposlene invalide, kot že navedeno, pa bo tukajšnje ministrstvo proučilo druge možnosti, da bi se prejemki ranljive skupine, na katero opozarjate, ustrezno zvišali in ji omogočili boljši materialni položaj.