Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Periodično preverjanje usposobljenosti/kredibilnosti zavarovalniških cenilcev

225 OGLEDOV 17 KOMENTARJEV

Predlagam vladi da v zakon o zavarovalništvu uvede periodično preverjanje in usposabljanje zavarovalniških cenilcev.

Dejstvo je da so cenitve različnih cenilcev z večjimi odstopanji od pričakovanih ali dovoljenih. Cenitve smejo odstopati do maximalno 10%, v resnici pa odstopajo tudi do 50%. Poleg tega imajo zavarovalniški cenilci preveč svobode pri izvajanju cenitev.

Nedopustno je da cenitve ocenjujejo na podlagi odločitev oškodovanca o izbiri servisne storitve.

Dogaja se da v primeru poravnave ponudijo polovično ceno dejanske vrednosti popravil. Tako je bodisi na področju avtomobilskih škod ali škod na nepremičninah.

Marsikdo lahko škodo popravi sam pri tem pa se mu ne prizna škoda v realni višini.

Primeri ko nekdo lahko sam zamenja ne vozilu žaromet ki stane 500,-€ ga cenilec oceni v primeru da izjaviš da ga boš zamenjal v lastni režiji ali pri svojem izbranem izvajalcu, na pol vrednosti, če pa isto stvar naredimo v pooblaščenem servisu se izkaže račun za isto dejavnost v vrednosti 700,-€

To je kršenje kodeksa in zavajanje če ne celo poskus goljufije s strani zavarovalnice. Tako dejanje lahko šteje kot kaznivo dejanje poskusa goljufije, kar pa je za potrošnika lahko mukotrpno in drago, saj zavarovalnice v svojih drobnih tiskih skrivajo množico zaščitnih elementov v svojo korist.

26 glasov

2 glasova

Če bo predlog prejel vsaj 22 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR o obhodnik 51 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


30. 10. 2025

Odziv Ministrstva za finance

Obveščamo vas, da se s predlogom ne strinjamo, saj odstopa od temeljev v zakonodaji in ne odraža dejanske prakse zavarovalnic pri izvrševanju zavarovalnih pogodb premoženjskih zavarovanj ter stanja aktualnega trga izvajalcev storitev. 

Uvodoma je treba izpostaviti, da pri premoženjskih zavarovanjih na podlagi Obligacijskega zakonika veljajo temeljna načela in pravila odškodninskega prava o nadomestitvi dejanske škode (ob upoštevanju amortizacije, vrednosti rešenih delov), prepovedi obogatitve, ki zavezujejo zavarovalnice ob nastanku in povračilu škode v zavarovalnem primeru, upoštevaje vsebino posamezne zavarovalne pogodbe (t.j. predmet zavarovanja, dogovorjeni obseg, višino zavarovalnega kritja, izključitve, omejitve, morebitno soudeležbo zavarovanca ter druge obvezne bistvene sestavine zavarovalne pogodbe) premoženjskega zavarovanja. 

Na drugi strani je tudi zavarovanec dolžan storiti predpisane, dogovorjene in druge ukrepe, ki so potrebni zato, da se prepreči nastanek zavarovalnega primera, če pa zavarovalni primer nastane, mora ukreniti vse, kar je v njegovih močeh, da omeji škodljive posledice. 

Namen odškodnine po Obligacijskem zakoniku je vzpostavitev prejšnjega stanja ali nadomestilo dejanske škode, ne pa obogatitev oškodovanca ali koga drugega (npr. izvajalcev različnih storitev). Če zavarovanec/oškodovanec meni, da ponujena zavarovalnina/odškodnina ne predstavlja nadomestila dejanske škode, imajo zavarovalnice vzpostavljen nadzor v obliki internih pritožbenih postopkov. Prav tako je vzpostavljeno izvensodno reševanja sporov (mediacijski center, varuh dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu) ter nenazadnje gredo primeri lahko tudi na sodišče. 

Cenilci za oceno škod na stanovanjskih, poslovnih objektih, različnih premičninah oz. predmetih in opremi, vozilih, plovilih, letalnih napravah idr. na področju različnih vrst premoženjskih zavarovanj, so za svoje delo izobraženi in usposobljeni (avtomobilska, strojna, gradbena oziroma druge tehnične stroke). V pomoč pri svojem delu uporabljajo različne pripomočke in orodja. Pri cenitvah delujejo v skladu z internimi pravilniki in navodili zavarovalnic. Za opravljanje cenitev se stalno izobražujejo in sledijo tehničnemu razvoju na področjih, na katerih opravljajo svoje delo. 

Odpravo škode izvajajo različni izvajalci storitev, ki delujejo na trgu. Razlike v cenah postavk dela in materiala izhajajo iz različnih kakovostnih standardov ter razlik v strokovni in tehnični usposobljenosti izvajalcev storitev. Ob tem je treba tudi upoštevati vgradnjo in menjavo različnih materialov. 

Dodatno pojasnjujemo, da v Republiki Sloveniji v panogi »Popravila in vzdrževanje motornih vozil (T95.310; Standardna klasifikacija dejavnosti 2025) deluje več kot 2.700 podjetij, od teh 460 podjetij poroča vsaj o 3 zaposlenih. Poleg glavne dejavnosti ima večina teh podjetij registrirane tudi dodatne dejavnosti, panoga ne razlikuje med pooblaščenimi in nepooblaščenimi izvajalci ter vključuje heterogeno skupino izvajalcev avtokaroserijskih, avtomehaničnih del, vulkanizerje, avtoelektričarje ipd.

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 15. 9. 2025 | 10:50:06

Periodično preverjanje usposobljenosti/kredibilnosti zavarovalniških cenilcev

Predlagam vladi da v zakon o zavarovalništvu uvede periodično preverjanje in usposabljanje zavarovalniških cenilcev.

Dejstvo je da so cenitve različnih cenilcev z večjimi odstopanji od pričakovanih ali dovoljenih. Cenitve smejo odstopati do maximalno 105, v resnici pa odstopajo tudi do 50%. Poleg tega imajo zavarovalniški cenilci preveč svobode pri izvajanju cenitev.

Nedopustno je da cenitve ocenjujejo na podlagi odločitev oškodovanca o izbiri servisne storitve.

Dogaja se da v primeru poravnave ponudijo polovično ceno dejanske vrednosti popravil. Tako je bodisi na področju avtomobilskih škod ali škod na nepremičninah.

Marsikdo lahko škodo popravi sam pri tem pa se mu ne prizna škoda v realni višini.

Primeri ko nekdo lahko sam zamenja ne vozilu žaromet ki stane 500,-€ ga cenilec oceni v primeru da izjaviš da ga boš zamenjal v lastni režiji ali pri svojem izbranem izvajalcu, na pol vrednosti, če pa isto stvar naredimo v pooblaščenem servisu se izkaže račun za isto dejavnost v vrednosti 700,-€

To je kršenje kodeksa in zavajanje če ne celo poskus goljufije s strani zavarovalnice. Tako dejanje lahko šteje kot kaznivo dejanje poskusa goljufije, kar pa je za potrošnika lahko mukotrpno in drago, saj zavarovalnice v svojih drobnih tiskih skrivajo množico zaščitnih elementov v svojo korist.

Komentarji