Splošno je že znano, da se dandanes otroci ne gibajo dovolj, ter da je žal vse več prekomerno težkih med mladimi. Mislim, da bi vkjučitev vsakodnevne športne vzgoje močno izboljšala situacijo. Otroke, oziroma mladostnike pa bi navadili na pomen vsakodnevne telesne aktivnosti.
Če bo predlog prejel vsaj 22 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Zavedanje o nezadostni gibalni aktivnosti otrok in mladostnikov ter o naraščajočem deležu prekomerne telesne teže predstavlja pomemben izziv sodobnih družb, ki ima dolgoročne posledice za zdravje prebivalstva, kakovost življenja ter obremenitve zdravstvenega sistema. Na navedene izzive se vzgojno-izobraževalni sistem Republike Slovenije odziva s sistemsko umeščenim in strokovno utemeljenim vključevanjem športa v osnovnošolski program ter športne vzgoje v srednješolske programe, s čimer je otrokom in mladostnikom zagotovljen reden, organiziran in nadzorovan dostop do telesne dejavnosti v celotnem obdobju šolanja.
V osnovni šoli je predmet šport obvezen za vse učence in se izvaja v vseh devetih razredih kot sestavni del obveznega programa. Njegovo izvajanje je urejeno z Zakonom o osnovni šoli[1], Programom osnovne šole ter z veljavnim učnim načrtom, ki ga strokovno razvija in posodablja Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Skupni obseg pouka športa v devetletni osnovni šoli znaša približno 834 ur, kar predstavlja enega večjih deležev organizirane telesne dejavnosti v primerjavi z drugimi obveznimi predmeti. Učni načrt je razvojno strukturiran v tri vzgojno-izobraževalna obdobja, pri čemer se v prvem triletju poudarja igra kot temeljni didaktični pristop in razvoj osnovnih gibalnih vzorcev, v drugem triletju nadgradnja gibalnih znanj ter spoznavanje športnih panog, v tretjem triletju pa poglabljanje znanja, razumevanje pomena telesne dejavnosti za zdravje in spodbujanje samostojne skrbi za telesno pripravljenost.
Šport v osnovni šoli poleg rednega pouka dopolnjujejo športni dnevi, šola v naravi ter dejavnosti razširjenega programa, v okviru katerega se izvajajo tudi dodatne ure športa v oddelkih z dodatno športno ponudbo. Ti programi pomembno povečujejo tedenski in letni obseg gibanja otrok ter prispevajo k zmanjševanju razlik v gibalni dejavnosti med posameznimi skupinami učencev.
V srednjem šolstvu ima športna vzgoja primerljivo pomembno razvojno, zdravstveno in vzgojno vlogo. Gre za obvezni predmet v vseh vrstah srednješolskih programov, pri čemer se obseg razlikuje glede na vrsto izobraževanja. V srednjih poklicnih šolah športna vzgoja praviloma obsega 164 ur v času izobraževanja, v srednjih strokovnih in tehniških šolah pa 420 ur, običajno po tri ure tedensko v vseh letnikih. Pouk vključuje osnovni program ter program izbirnih športov, kar omogoča prilagajanje interesom dijakov, raznolikost vsebin ter večjo motivacijo za sodelovanje. Poleg gibalnega razvoja športna vzgoja v srednji šoli pomembno prispeva tudi k razbremenjevanju povečanih učnih obremenitev, krepitvi socialnih kompetenc ter oblikovanju odgovornega odnosa do lastnega zdravja in telesne dejavnosti v odraslosti.
Kljub razmeroma obsežnemu in sistemsko urejenemu pouku športa in športne vzgoje strokovni podatki in spremljanje gibalnega razvoja otrok in mladostnikov kažejo, da dejanska raven telesne dejavnosti pogosto ne dosega priporočenih vrednosti. V tem kontekstu je razprava o pogostejšem, tudi vsakodnevnem vključevanju gibalnih vsebin v šolski prostor strokovno utemeljena. Večja pogostost organizirane, kakovostno vodene telesne dejavnosti bi lahko pomembno prispevala k izboljšanju telesne pripravljenosti, zmanjševanju prekomerne telesne teže ter dolgoročnemu oblikovanju zdravih življenjskih navad.
Navedene cilje država dodatno podpira z obsežnimi programi na področju športa otrok in mladine, opredeljenimi v Letnem programu športa za obdobje 2022–2026[2]. Program določa cilje, vsebine in finančne okvire za spodbujanje redne gibalne dejavnosti, pri čemer je bil v navedenem obdobju obseg sredstev za to področje povečan. Poudarek je namenjen razvoju javnih športnih programov v vzgojno-izobraževalnem sistemu, zagotavljanju dostopnosti športa ter nadgradnji sistemov spremljanja in vrednotenja doseženih učinkov.
Med ključne programe sodijo prostočasna športna vzgoja otrok in mladine, šolska športna tekmovanja, počitniški in vikend programi ter specializirani projekti. Šolska športna tekmovanja vsako leto vključujejo okoli 60.000 otrok in dijakov ter predstavljajo nadgradnjo rednega pouka in pomemben povezovalni element med šolo, lokalnim okoljem in športnimi organizacijami. Posebno mesto imajo tudi intervencijski razvojni programi, kot je večletni projekt »zMIGAJ!«, namenjen krepitvi dostopa do kakovostnih gibalnih programov za srednješolsko populacijo, ki v vključene šole prinaša več tisoč ur organizirane vadbe letno.
Pomemben strokovni temelj nadaljnjega razvoja predstavlja tudi sistem Športnovzgojnega kartona, ki omogoča sistematično spremljanje telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine na nacionalni ravni. Rezultati meritev so ključni za podatkovno utemeljeno načrtovanje ukrepov ter prilagajanje strategij na področju športne vzgoje in javnega zdravja.
Celostno gledano šolski sistem v Republiki Sloveniji že zagotavlja širok in razmeroma dobro strukturiran okvir za redno telesno dejavnost otrok in mladostnikov. Nadaljnji razmisleki o povečevanju pogostosti športne vzgoje, vključno z možnostjo vsakodnevnega gibanja v šolskem prostoru, pa so utemeljeni z vidika javnega zdravja, preventive in dolgoročne kakovosti življenja ter jih je smiselno umeščati v okvir obstoječih strokovnih izhodišč, podpornih programov in sistemskih zmogljivosti.
[1] Zakon o osnovni šoli (Zosn, Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11, 40/12 – ZUJF, 63/13, 46/16 – ZOFVI-K, 76/23, 16/24 in 54/25)
[2] Zakon o športu (ZŠpo-1, Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 – ZNOrg, 82/20, 3/22 – ZDeb, 37/24 – ZMat-B in 10/26)