Možnost kaznovanja prekrškov na osnovi foto/video dokaznega gradiva slehernika
Trenutna zakonodaja ne omogoča, da bi bil nekdo kaznovan zaradi, na primer, objestne vožnje, če ga pri tem osebno ne ujamejo organi pregona.
Se pravi, če nekoga posnamemo, kako vijuga po cesti in s tem ogroža sebe in ostale voznike, to nič ne pomeni, tudi če tak posnetek pošljemo policistom. Podobno je, na primer, ko gre za nepravilno parkirana vozila, vožnjo po rumenem pasu in še marsikaj.
Smiselno bi bilo, da bi policija in mestno redarstvo imela možnost izrekanja glob, tudi v primerih, ko slehernik zazna in ustrezno dokumentira prekrške, ter te dokaze pošlje na primeren elektornski naslov, oziroma jih odloži na primerno spletno mesto.
Dostikrat slišimo, da so organi, kot so mestni redarji, preobremenjeni in da ne morejo biti na vseh lokacijah hkrati. Na tak način bi lahko z obstoječim številom kadrov obdelali večje količine prekrškov in bi bilo zavedanje, da te lahko doleti kazen, večje, ter s tem (upajmo) nižje količine samih kršitev.
V današnjih časih, ko ima vsak pri sebi zelo dobro snemalno napravo, tak način sporočanja in obravnavanja prekrškov ne bi smel biti sporen. Potrebno bi bilo opredeliti kaj naj se na fotografiji ali posnetku vidi, da je nedvomno jasno, da je prekršek res izvršen, nakar bi se izvedel postopek, kot če bi bil organ pregona dejansko priča prekršku.