11. 11. 2025
Odziv Ministrstva za finance
Obdavčitev dobitkov iz klasičnih iger na srečo ureja Zakon o davku na dobitke pri klasičnih igrah na srečo (ZDDKIS)[1] na podlagi katerega se od vsakega dobitka, ki presega 300 €, obračuna davek po stopnji 15 %. Davčni zavezanec je dobitnik, davek pa ob izplačilu odtegne in plača organizator igre na srečo. Prihodki od tega davka v celoti pripadajo proračunu občine, v kateri ima dobitnik stalno prebivališče.
Davek na dobitke od klasičnih iger na srečo je vir financiranja občin v skladu s 6. členom Zakona o financiranju občin.[2] Zakonodajalec je tako ureditev uvedel z namenom, da se del prihodkov od iger na srečo vrača v lokalno okolje, kjer dobitniki živijo in s tem prispeva k lažjemu izvajanju nalog, ki so jih občine na podlagi zakonodaje dolžne izvajati in razvoju občinske infrastrukture.
Sredstva iz tega naslova se vključujejo v občinski proračun, njihova poraba pa je podvržena enakim pravilom in nadzoru kot vsi drugi javni prihodki občine. Porabo teh sredstev torej določa občinski svet z odlokom o proračunu, pri čemer veljajo načela: javnosti in transparentnosti, enakosti pred zakonom, in proračunske univerzalnosti (vsi prihodki se stekajo v proračun, iz katerega se sredstva razporejajo v skladu z zakonom in odločitvami občine).
Predlog, da bi dobitnik sam odločal, komu se nameni 15 % davka (npr. bolnišnici, gasilcem ali drugi občini), bi sicer omogočil večjo individualno izbiro, vendar bi bil v nasprotju z osnovnimi načeli javnih financ in ustavno ureditvijo financiranja občin.
Po našem mnenju bi bil v nasprotju predvsem z:
- načelom enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) – ker bi le določeni posamezniki (dobitniki) imeli vpliv na namensko porabo javnih sredstev,
- načelom univerzalnosti proračuna – po katerem morajo biti vsi javni prihodki zbrani v proračunu in razporejeni po zakonskih postopkih,
- ter načelom transparentnosti in nadzora – saj bi individualne odločitve onemogočile sistemski nadzor organov občin in Računskega sodišč.
Vsaka občina v skladu s svojimi prioritetami in cilji namenja sredstva v skladu s finančno avtonomijo občin. Za izboljšanje odgovornosti občin že obstajajo mehanizmi, med drugim poleg pristojnosti Nadzornega odbora občine, še obvezna javna objava občinskih proračunov in zaključnih računov občin, revizije Računskega sodišča, nadzor Ministrstva za finance, ter spodbujanje participativnega proračuna, kjer občani lahko neposredno odločajo o delu občinskih izdatkov. Vendar pa je potrebno upoštevati, da je 15-odstotni davek na dobitke od iger na srečo javni prihodek, ki v celoti pripada občini po stalnem prebivališču dobitnika. Ker gre za javna sredstva, njihova poraba ne more biti stvar individualne izbire, temveč mora slediti zakonsko določenim postopkom in biti podvržena proračunskemu nadzoru.
[1] Uradni list RS, št. 24/08
[2] Uradni list RS, št. 123/06, 57/08, 36/11, 14/15 – ZUUJFO, 71/17, 21/18 – popr., 80/20 –ZIUOOPE, 189/20 – ZFRO, 207/21, 44/22 – ZVO-2 in 17/25