Prepoved krutosti- prepoved prodaje halal zaklanih živali
V Sloveniji je nemudoma potrebno preovedati prodajo HALAL zaklanih živali in ponudnikom s temi certifikati prepovedati prodajo mesa v Sloveniji. Ne z vidika humanega zakola ne z vidika ne vključevanja verskih elementov v dejanje zakola tak način ni ustrezen. Tu govorim širše, ne zgolj prepoved izvedbe, temveč tudi prepoved prodaje teh izdelkov.
Pri halal zakolu (če je izveden po strogi tradicionalni obliki brez predhodnega omamljanja) se pojavlja več elementov, ki jih veterinarska in etološka stroka uvršča med dejavnike krutosti do živali.
To ne pomeni kritike verskega vidika kot takega, ampak strokovni opis posledic za žival:
1. Zakol brez omamljanja
Žival je pri zavesti, ko se prerežejo vratne žile (karotidni arteriji in jugularni veni).
Po raziskavah Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) lahko zavest pri govedu traja 20 sekund do več kot 2 minuti, pri perutnini nekaj sekund do minute.
V tem času žival čuti bolečino zaradi reza in posledično izgube krvi.
2. Bolečinski odziv
Rez skozi kožo, mišice, živce in sapnik sproži močan živčni odziv.
Ker žival ni omamljena, bolečinski impulzi potujejo neposredno v možgane.
3. Stres in strah pred zakolom
Živali pogosto vidijo ali slišijo zakol drugih živali, kar povzroča psihološki stres.
Stres pred in med zakolom lahko vpliva tudi na kakovost mesa (povečana koncentracija stresnih hormonov).
4. Dolgotrajnejše izkrvavitev
Pri popolnem prerezu vratnih žil izkrvavitev traja dlje kot pri zakolu po omamljanju, kar podaljša čas do izgube zavesti.
5. Omejeno gibanje med postopkom
Za izvedbo obreda je pogosto potrebna fizična imobilizacija živali, ki lahko vključuje boleče položaje ali mehanske prijeme.
📌 Veterinarsko stališče:
Svetovna organizacija za zdravje živali (OIE) in številne evropske veterinarske organizacije priporočajo obvezno omamljanje pred zakolom, tudi pri obrednem zakolu, ker znatno zmanjša trpljenje in čas zavesti živali. Nekatere muslimanske skupnosti že sprejemajo metode t. i. reverzibilnega omamljanja, ki žival omami, a jo ohrani živo do trenutka reza, kar združuje verske zahteve z dobrobitjo živali.
OBRAZLOŽITEV
V Republiki Sloveniji je zaščita živali pri zakolu urejena z Zakonom o zaščiti živali in podzakonskimi predpisi, ki temeljijo na Uredbi Sveta (ES) št. 1099/2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi. Ta uredba določa, da morajo biti živali pred zakolom omamljene, razen v izjemah za obredni zakol.
Veterinarske in znanstvene študije (npr. EFSA, OIE) so pokazale, da zakol brez predhodnega omamljanja povzroča živalim znatno trpljenje, saj ostajajo pri zavesti več sekund do minut po prerezanju vratnih žil. V tem času lahko občutijo bolečino, strah in stres, kar je v nasprotju z načeli dobrobiti živali, zapisanimi v slovenski in evropski zakonodaji.
Vnos verskih ali drugih obrednih elementov v postopek zakola pomeni odmik od načela, da mora biti zakol strogo tehničen postopek pod nadzorom veterinarske stroke, katerega glavni cilj je čim bolj zmanjšati trpljenje živali. Zakol je treba razumeti kot del prehranske verige in varnostnega sistema, ne kot obred, zato naj bo podvržen enotnim tehničnim pravilom, ki veljajo za vse.
Namen predloga je zagotoviti enotno obravnavo vseh vrst zakola in odpraviti izjeme, ki dovoljujejo zakol brez omamljanja. S tem bi Slovenija sledila praksi držav, kot so Švedska, Danska, Norveška in Slovenija v nekaterih primerih že zdaj, kjer je omamljanje obvezno tudi pri obrednem zakolu.
PREDLOG ZAKONA
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-E)
1. člen
V Zakonu o zaščiti živali (Uradni list RS, št. …) se v 25. členu črta drugi odstavek, ki omogoča zakol brez predhodnega omamljanja iz verskih ali drugih razlogov.
2. člen
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
“Vse živali, namenjene za prehrano ljudi, morajo biti pred zakolom omamljene na način, ki povzroči takojšnjo izgubo zavesti in prepreči občutek bolečine do smrti, ne glede na namen ali način zakola.”
3. člen
V 26. členu se doda besedilo:
“Postopki zakola ne smejo vsebovati verskih, kulturnih ali drugih obrednih elementov, ki bi vplivali na tehnično izvedbo zakola ali povzročili odstopanje od predpisanih metod omamljanja.”
4. člen
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.