V vednost Vladi Republike Slovenije
Podjetja, ki objavljajo lažna, torej neresnična delovna mesta, kršijo več pravnih predpisov, in sicer tako s področja varstva osebnih podatkov kot tudi kazenskega prava.
1. Kršitev varstva osebnih podatkov
V Republiki Sloveniji je primarna zakonodaja Splošna uredba EU o varstvu podatkov (GDPR) in Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2).
Ključne kršitve:
Nezakonita obdelava osebnih podatkov (čl. 5, 6 in 13 GDPR) – pridobivanje podatkov brez zakonite pravne podlage.
Zavajanje posameznika glede namena zbiranja podatkov (kršitev načela zakonitosti, poštenosti in preglednosti – čl. 5(1)(a) GDPR).
Posredovanje ali prodaja osebnih podatkov tretjim osebam brez privolitve (čl. 6 in 7 GDPR).
Sankcije: upravne globe do 20 milijonov EUR ali do 4 % letnega svetovnega prometa podjetja (čl. 83 GDPR).
2. Kršitev kazenskih določb
Po Kazenskem zakoniku (KZ-1):
Zloraba osebnih podatkov (čl. 143 KZ-1) – pridobivanje, posredovanje ali uporaba osebnih podatkov brez podlage.
Goljufija (čl. 211 KZ-1) – lažno prikazovanje dejanskih okoliščin (izmišljeno delovno mesto) z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi.
Neupravičeno zbiranje osebnih podatkov (čl. 143 in 144 KZ-1) – še posebej, če gre za obsežno ali sistematično zbiranje.
3. Morebitne dodatne kršitve
Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) – zavajajoče poslovne prakse (če se osebe obravnava kot potrošnike).
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) – v primeru zlorabe instituta zaposlovanja.
Ker smo v Sloveniji, je resnične zakonske reči težko dokazovati, a se bomo trudili v tej smeri. Spol DRUGO se šteje kot osebna okoliščina, hkrati se pa ignorira cela množica dejanskih težav.