Obvezni oprtni vlaki za tovorni promet

Odziv Ministstva za promet

Predlog o uvedbi obveznega prevoza tovornjakov, ki tranzitirajo Slovenijo ni nov in je bil že nekajkrat posredovan v proučitev in to ne le s strani občanov. Nazadnje je bila tak predlog posredovan Ministrstvu za promet v juniju 2007 za področje Prekmurja ob gradnji avtoceste.

Ideja in želja po preusmeritvi tovora s cest na druge načine prevoza je obravnavana tudi v prometni politiki EU in RS. Obstaja tudi program EU z nazivom Marco Polo, ki je namenjen pospeševanju in spodbujanju intermodalnega transporta, ki vključuje tudi oprtni prevoz.

Ministrstvo za promet je možnost uvedbe obveznega prevoza tovornjakov v tranzitu preko Slovenije po železnici večkrat obravnavalo, a je bila z vstopom Republike Slovenije v EU uvedena liberalizacija prometa, ki ne dopušča nikakršnih omejitev v cestnem prometu, z izjemo omejitev za težka tovorna vozila v času praznikov in vikendov, ki je zajeta v Odredbi o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji. Iz takšnega stanja sledi, da je edina možnost preusmeritve tovora s cest na železnice zagotovitev ustrezne železniške infrastrukture in s tem povečanje konkurenčnost železniškega prevoza.

Uporaba oprtnih prevozov v Sloveniji je le deloma prometno politična zadeva, vse bolj pa je odvisna od ekonomskih parametrov, ki za oprtni prevoz niso najbolj ugodni. Ker za izvajanje cestnih prevozov ni nobenih ovir, ne v tehničnem, niti administrativnem pogledu, je edina praktična omejitev in s tem konkurenčna prednost železniškega prevoza čas, ki ga cestni prevoznik potrebuje za prevoz tovornjaka preko Slovenije in se lahko upošteva kot obvezen počitek. Prevozniki bodo oprtni vlak uporabljali le, če jim bodo ponujeni pogoji ustrezali, med drugim tudi cena, ki je ob trenutnih ekonomskih pogojih višja kot za prevoz po cesti (eksterni stroški cestnega prevoza niso v celoti vključeni v ceno prevoza).

Možnost uvedbe oprtnih vlakov in zagotavljanje rednega voznega reda je povezana z investicijami v terminale, proge in vozna sredstva. Ureditev enega terminala je ocenjena na okoli pol milijona evrov in vključuje ustrezno dolg raven nakladalno razkladalni tir (min. 700 m), manipulativni prostor s klančino za nakladanje/razkladanje, dovozne poti za cestna vozila, parkirne prostore na katerem bi se zadrževala tovorna vozila pred nakladanjem, delovne in bivalne prostore za železniške delavce ter sanitarne in bivalne prostore za voznike. Število terminalov pa je povezano z odločitvijo katere smeri bi bilo potrebno pokrivati z oprtnim prometom.

Za izvajanje rednega prevoza tovornjakov mora biti ustrezno opremljen tudi železniški prevoznik. Za uvedbo dveh vlakov bi potrebovali 50 specialnih nizkopodnih vagonov. Najem enega vagona znaša okoli 80 EUR/dan. Letni strošek najema 50 vagonov bi bil okoli 1,5 milijonov evrov, pri čemer se je treba zavedati, da z eno vlakovno kompozicijo prepeljemo, z eno vožnjo le 25 kamionov s prikolicami. Število kompozicij pa je odvisno od števila tovornjakov in od časa trajanja prevoza ter tudi od prostih kapacitet na progi.

V letu 2010 je bila po naročilu Ministrstva za promet izdelana študija: "Študija razvoja oprtnega prevoza v Republiki Sloveniji (Prometni institut Ljubljana, julij 2010)" za potrebe priprave Nacionalnega programa razvoja javne železniške infrastrukture, ki je v zaključni fazi priprave in daje poseben poudarek tudi večji uvedbi intermodalnega prevoza. Gradnja infrastrukture in objektov, ki bodo namenjeni prevozu tovornjakov z železnico, v Nacionalnem programu ni opredeljena kot samostojna aktivnost pač pa so te aktivnosti sistemsko vgrajene v modernizacijo železniškega omrežja in to iz razloga in ocene, da je oprtni transport eden izmed bodočih dopolnjujočih ukrepov k reševanju problematike tovornega tranzitnega prometa. S tako prometno politiko in investicijsko naravnanostjo se želi razvijati trajnostno mobilnost, ki bo ohranjala okolje in omogočala gospodarski napredek. S takšnim pristopom se bodo zagotovile osnove za trajno preusmeritev težkega cestnega tovora na železnico, kar je tudi v skladu z evropsko in slovensko prometno politiko.