Davek na kriptovalute

Odziv Ministrstva za finance

Predlaga se, da se še enkrat dobro razmisli o obdavčitvi dobička na kriptovalute. Predlog se utemeljuje s 5 % davkom, ki naj bi bil čisti dohodek za državo. Dodatno pojasnjuje, da bi lahko naložili banki, da za vsako nakazilo s kriptovalutnega računa, ki ga banki prijavi lastnik, banka potem avtomatično nakaže 5 % državi.

Zdajšnja davčna obravnava dobičkov iz odsvojitve kriptosredstev, ki jih dosegajo fizične osebe, ki sledi splošnim pravilom obdavčevanja – ne upošteva dejstva, da se kriptosredstva v splošnem že pojmujejo kot ena izmed možnih naložbenih možnosti, torej se praviloma pridobivajo kot naložbe. Upoštevaje tudi nedavno regulacijo trga kriptosredstev, je z vidika pravičnosti in enakosti davčnega sistema ter nevtralne obravnave različnih vrst naložb fizičnih oseb primerno, da se v obdavčitev zajamejo tudi dobički iz odsvojitve teh sredstev.

Cilj predloga zakona je torej zagotoviti večjo enakost davčne obravnave dohodkov iz različnih vrst finančnih naložb fizičnih oseb, pri čemer se izhaja iz načela, da naj bodo primerljivi dohodki približno enako obdavčeni.

Pri odločanju o primernosti različnih modelov obdavčevanja dohodkov iz kriptosredstev je treba na splošno upoštevati značilnosti teh sredstev, načinov trgovanja z njimi in trga. V okviru priprave ustreznih rešitev so bili preučeni različni modeli obdavčevanj. Ocenjeno je bilo, da je ustrezno prilagojen model neto denarnih tokov zaradi svojih značilnosti primeren model. Gre za model, ki je administrativno manj obremenjujoč, izračun davčne osnove je enostavnejši in likvidnostno breme za zavezanca je manjše kot pri modelu, uveljavljenim pri obdavčevanju dobičkov, doseženih iz drugih vrst kapitala. Po tem modelu se torej ne obdavčujejo dobički, ki jih fizična oseba dosega z menjavami kripto sredstev za druga kripto sredstva.  

Po predlogu zakona se davek izračuna in plača po proporcionalni stopnji v višini 25 %, kar je v skladu z obdavčitvijo drugih oblik kapitalskih dohodkov (npr. obresti, dividende, kapitalski dobički). Stopnja je tako enaka stopnji, ki velja za obdavčevanje kratkoročnih dobičkov iz kapitala po Zakonu o dohodnini in stopnji, ki se predlaga za obdavčevanje dobičkov iz odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov po Zakonu o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov (ZDDOIFI) v predlogu novele ZDDOIFI. Naložbe v kriptosredstva so namreč po profilu tveganja in pričakovanih donosih primerljive z naložbami v izvedene finančne instrumente. 

S tako določeno višino davčne stopnje, ki upošteva tudi vidik enostavnosti sistema obdavčitve, se sledi cilju doseganja večje enakosti davčne obravnave dohodkov iz različnih vrst finančnih naložb fizičnih oseb. S tem pa se tudi sledi politikam, vezanim na Strategijo razvoja trga kapitala v Sloveniji do leta 2030, in spodbujanju vlaganj v gospodarstvo. 

Predlagana 5 % stopnja bi pomenila neupravičeno nižjo obdavčitev ene vrste dohodkov v primerjavi z drugimi. Predlagana rešitev (5 % na transakcijo preko banke) pa dejansko pomeni predlog za uvedbo prometnega davka, torej davka na promet in ne na dohodek. Pri davku na  dohodek, kot se predlaga z Zakonom o davku od dobička iz odsvojitve kripto sredstev, je predmet obdavčitve dohodek, ki je razlika med vrednostjo ob pridobitvi in vrednostjo ob odsvojitvi. Pri davku na dohodek predmet obdavčitve ne more biti naložba (vložek), temveč zgolj njen donos.