1. 10. 2025
Odziv Ministrstva za pravosodje
Ministrstvo za pravosodje podaja naslednji odgovor, pri čemer opozarjamo, da lahko komentiramo samo splošno ureditev obligacijskega prava, področje varstva potrošnikov, inšpekcijskega nadzora nad delom na črno in utajevanja davkov pa ne sodi v naš delokrog.
Avans oziroma predplačilo je izjema od pravila sočasne izpolnitve obveznosti iz 101. člena Obligacijskega zakonika[1] (v nadaljevanju: OZ), saj je njegovo bistvo v tem, da ga mora ena stranka plačati, še preden druga stranka začne s svojo izpolnitvijo. Gre za izjemo, ki sodi v polje pogodbene avtonomije strank (3. člen OZ), kar pomeni, da se ti zanj prosto dogovorita. OZ tako ne pozna obveznega avansiranja plačil niti pri splošni ureditvi obligacij, niti pri ureditvi posameznih pogodbenih tipov, po drugi strani pa avansiranja tudi ne prepoveduje. V 373. členu tako dopušča možnost, da lahko dolžnik (pri denarnih obveznostih ) predčasno izpolni denarno obveznost in da je pogodbeno določilo, s katerim se dolžnik odpoveduje tej pravici, nično. Nadalje člen določa, da če dolžnik predčasno izpolni denarno obveznost, ima pravico odbiti od dolga obresti za čas od dneva plačila do zapadlosti le, če je k temu upravičen po pogodbi ali če je to v skladu z običaji. Vprašanje obrestovanja avansiranega zneska podrobneje ureja Zakon o varstvu potrošnikov[2]. Tako je v njegovem 34. členu določeno, da če podjetje molče ali izrecno pogojuje nakup blaga, opravljanje storitve ali dobavo digitalne vsebine z delnim ali celotnim predplačilom in dobavi blago, opravi storitev ali dobavi digitalno vsebino po prejemu predplačila, mora ob dobavi blaga, izvedbi storitve ali dobavi digitalne vsebine obračunati in plačati potrošniku obresti od plačanega predplačila po obrestni meri, po kakršni se obrestujejo hranilne vloge, vezane za tri mesece, referenčne banke, ki jo je podjetje določilo v pogodbenih pogojih. To pravilo se ne uporablja, če je predplačilo plačano v manj kot treh delovnih dneh pred dnem, ko se opravi dobava, začne z opravljanjem storitve ali dobavo digitalne vsebine.
Menimo, da ni potrebe, da bi se v splošni ureditvi obligacijskih razmerij posegalo v ureditev avansa oziroma le-tega za določene pogodbene tipe omejevalo ali prepovedovalo, saj je sistemska ureditev namenjena najširšemu krogu obligacijskih razmerij in tudi pri posameznih pogodbenih tipih ne ureja vseh specifik oziroma so te zaradi praviloma dispozitivne narave določb OZ prepuščene dogovoru strank. Nikakor pa to ne pomeni, da se v področni zakonodaji, ki ureja določeno panogo ali vrsto dejavnosti, tega vprašanja ne da urediti ločeno oziroma specialno, če za to obstajajo stvarni in utemeljeni razlogi, kar lahko vključuje tudi posredniške jamstvene sklade oziroma račune in/ali druge varnostne mehanizme.
Odziv Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport
Uvodoma bi vam želeli pojasniti, da Zakon o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 130/22; v nadaljnjem besedilu: ZVPot-1) z obveznostjo zagotavljanja predhodnih informacij potrošnike varuje že v fazi pred sklenitvijo pogodbe, da potrošnik lahko sprejme informirano odločitev, preden sklene pogodbo o izvedbi storitve z določenim izvajalcem. Prvi odstavek 18. člena ZVPot-1 tako določa, da mora podjetje potrošniku pred sklenitvijo pogodbe oziroma preden potrošnika zavezuje ponudba na jasen in razumljiv način poleg glavnih značilnosti storitve in končne cene storitve med drugim zagotoviti tudi informacije glede plačilnih pogojev, pogojev izvedbe storitve in roka izvedbe storitve.
Potrošnik mora biti tako pred sklenitvijo pogodbe ustrezno obveščen o morebitni obveznosti plačila predplačila, kar mu omogoča, da se na podlagi teh informacij odloči, ali bo sprejel pogoje, ki jih določa izvajalec, ki od njega zahteva plačilo predplačila. S tem je zagotovljena njegova svobodna izbira, saj ima jasno predstavo o finančnih obveznostih, ki jih pogodba prinaša, kar mu omogoča odgovorno in premišljeno odločanje. V primeru, da potrošnik ocenjuje, da bi bila smiselna možnost plačila predplačila na varnejši način, lahko izvajalcu predlaga, da se sredstva nakažejo na varni fiduciarni račun, ki zagotavlja, da bodo sproščena šele ob izpolnitvi vseh pogodbenih obveznosti izvajalca.
Nadalje 34. člen ZVPot-1 zagotavlja, da se tudi v primeru plačila predplačila ohrani vrednost finančnih sredstev potrošnika, saj določa, da mora podjetje, v kolikor pogojuje opravljanje storitve vsebine z delnim ali celotnim predplačilom in storitev izvede po prejemu predplačila, obračunati in plačati potrošniku obresti od plačanega predplačila. Obresti se obračunajo po obrestni meri, ki velja za hranilne vloge, vezane za tri mesece, pri referenčni bank, ki jo podjetje določi v pogodbenih pogojih. Ob tem se šteje, da je podjetje izpolnilo to obveznost tudi, če v primeru predplačila zniža redno ceno storitve in je to znižanje cene višje ali enako od zneska obresti, ki bi bile sicer obračuna na prejeto predplačilo.
ZVPot-1 nadalje vsebuje tudi določbe, ki potrošnika varujejo v primeru neizpolnitve pogodbe ali v primeru nepravilne izpolnitve pogodbe.
27. člen ZVPot-1 tako določa, da mora potrošnik v primeru neizpolnitve pogodbe v dogovorjenem roku podjetju določiti primeren dodatni rok za izpolnitev pogodbe. Če podjetje niti v dodatnem roku, ki mu ga določi potrošnik, ne izpolni svojih obveznosti, lahko potrošnik odstopi od pogodbe.
Potrošnik pa lahko v skladu z 28. členom ZVPot-1 odstopi od pogodbe tudi takoj po preteku dogovorjenega roka, brez da bi podjetju pustil dodaten rok za izpolnitev svojih obveznosti, če podjetje zavrne izvedbo storitve ali je glede na okoliščine ob sklenitvi pogodbe dogovorjeni rok bistvena sestavina pogodbe ali potrošnik pred sklenitvijo pogodbe podjetje obvesti, da je dogovorjeni rok bistvena sestavina pogodbe. 29. člen ZVPot-1 nato določa, da mora podjetje brez odlašanja vrniti vsa opravljena plačila, če potrošnik odstopi od pogodbe v skladu z ZVPot-1.
V primeru nepravilnosti pri opravljeni storitvi pa lahko potrošnik v skladu s 100. členom ZVPot-1 o tem obvestil podjetje in zahteva neodplačno odpravo nepravilnosti pri opravljeni storitvi ali ponovno izvedbo storitve ali vračilo dela kupnine v sorazmerju z nepravilnostmi pri opravljeni storitvi ali odstopi od pogodbe in zahteva vračilo plačanega zneska.
Na koncu bi vam radi še pojasnili, da nadzor nad navedenimi določbami ZVPot-1 izvaja Tržni inšpektorat Republike Slovenije, ki lahko podjetju naloži izpolnitev zakonske obveznosti (zagotovitev informacij v skladu z 18. členom ZVPot-1, vračilo plačil brez odlašanja, če potrošnik odstopi od pogodbe v skladu s 27. ali členom ZVPot-1, obračun in plačilo obresti od plačanega predplačila v skladu s 34. členom ZVPot-1, izpolnitev zahtevka iz naslova nepravilno opravljene storitve) ali pa ga z globo kaznuje za prekršek.
Ob tem ministrstvo svetuje potrošnikom, da k sklepanju pogodb z izvajalci pristopijo skrbno in preudarno. Pred podpisom pogodbe je priporočljivo, da temeljito preverijo vse ključne informacije, vključno s podatki izvajalca v Poslovnem registru Republike Slovenije. Poleg tega je priporočljivo, da se seznanijo z morebitnimi omejitvami izvajalca, kot je blokada transakcijskega računa, saj to lahko vpliva na izvedbo storitve. S tem bodo potrošniki prispevali k temu, da bodo njihove odločitve dobro informirane in da zmanjšajo tveganja, povezana s sklenitvijo in izpolnitvijo konkretne pogodbe.
Glede na predstavljeno normiranje zadevnega področja menimo, da z vidika naših pristojnosti dodatna regulacija ni potrebna in da zato predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
[1] Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631.
[2] Uradni list RS, št. 130/22.