22. 9. 2025
Odziv Ministrstva za javno upravo
Prejeto pobudo smo preučili, predlog naslavlja pomembna vprašanja glede preglednosti, sledljivosti in odgovornega ravnanja s proračunskimi sredstvi. Predlagatelj izpostavlja potrebo po javni objavi pogodb, aneksov, računov in izplačil v strojno berljivi obliki z odprtim API-jem, ter predlaga dodatne nadzorne mehanizme v sistemu javnega naročanja.
S sistemskega vidika lahko pojasnimo, da slovenski sistem javnega naročanja že sedaj v trenutno veljavni obliki temelji na visoki stopnji transparentnosti in digitalizacije postopkov javnega naročanja, ki omogočajo splošno dostopen pregled in vpogled v izvajanje javnih naročil. Ministrstvo za javno upravo (v nadaljnjem besedilu: MJU), pristojno za področje javnega naročanja, je v sodelovanju z drugimi institucijami, razvilo več portalov in orodij, ki omogočajo transparentno izvajanje javnih naročil. Kot ključne lahko izpostavimo portal javnih naročil (https://www.enarocanje.si/), informacijski sistem e-JN za elektronsko vodenje celotnega postopka javnega naročila vključno s prejemom ponudb, izvajanjem dražb in dinamičnih nabavnih sistemov (https://ejn.gov.si/), portal eRevizija za izvedbo revizijskega postopka v javnem naročanju (https://www.portalerevizija.si/) in portal UJP JN Plačila za poročanje o izvršenih plačilih iz javnih naročil (https://jnplacila.ujp.gov.si/). Visoka stopnja digitalizacije in transparentnosti javnih naročil zmanjšuje korupcijska tveganja, saj nadzornim institucijam, konkurenčnim ponudnikom, novinarjem, nevladnim organizacijam in drugi zainteresirani širši javnosti omogoča dober pregled nad javno porabo.
Če pojasnimo podrobneje, Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F) že določa obveznost objave obvestil o naročilu, njegovih sprememb, odločitve o oddaji javnega naročila, obvestil o oddaji javnega naročila in obvestil o spremembi pogodbe, če do nje pride. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18, 141/22 in 40/25 – ZInfV-1) pa zahteva od naročnikov objavo javno dostopnih informacij javnega značaja iz pogodbe o izvedbi javnega naročila, ki se objavijo na portalu javnih naročil enarocanje.si, v strojno-berljivem formatu. Oba zakona za kršitev teh obveznosti določata tudi sankcije.
V zadnjem obdobju so bili izvedeni številni ukrepi, ki so okrepili transparentnost in nadzor nad javnimi naročili v Sloveniji. Na področju digitalizacije je bil v letu 2024 celovito prenovljen portal javnih naročil enarocanje.si, uvedeni so bili novi obrazci, ki jih naročniki oddajo v teku izvajanja javnih naročil. Prav tako je bil v sklopu informacijskega sistema e-JN prenovljen modul e-Dosje, ki omogoča elektronsko preverjanje gospodarskih subjektov, ki sodelujejo v postopku javnega naročanja, in sicer tako, da je bila vzpostavljena tudi elektronska povezava s centralno kazensko evidenco.
MJU ter Ministrstvo za digitalno preobrazbo aktivno pripravljata nadgradnjo projekta Skrinja, ki bo vključevala tudi podatke o izvedenih javnih naročilih. Sistem poslovne inteligence SKRINJA je storitev, ki vključuje podatkovno skladišče in poslovno inteligenco. Državnim organom omogoča interaktivni vpogled v podatke v realnem času ter napovedno analitiko, kar pomembno izboljšuje okolje za sprejemanje odločitev in napovedi. Pomembni in kakovostni podatki o izvedenih javnih naročilih, ponujeni v uporabo preko Skrinje, bodo omogočili enostavno analitično obdelavo večje količine podatkov o javnem naročanju in s tem povečali transparentnost ter zaupanje javnosti.
V letu 2024 je MJU sprejelo Načrt za dvig konkurenčnosti v javnem naročanju 2025 – 2030 , ki je bil pripravljen na podlagi sodelovanja z različnimi deležniki ter na podlagi pregleda ravnanja drugih držav. Načrt vsebuje nabor 35 ukrepov, tako na področju profesionalizacije, sistema, analitike, poseben poudarek je tudi na ukrepih, namenjenih gospodarskim subjektom. Zasnovani ukrepi bodo pripomogli k večji konkurenčnosti, izboljšanju zakonodajnega in poslovnega okolja javnega naročanja, večji učinkovitosti javnega sektorja in boljšemu sistemu javnega naročanja za vse. Številni ukrepi, ki jih bo MJU izvedlo v sodelovanju z drugimi pristojnimi institucijami, bodo prispevali k opisanim ciljem, npr. izvedba posebnih usposabljanj, usmerjenih v prepoznavanje nedovoljenega dogovarjanja in izkrivljanja konkurence in potrebnih ravnanjih naročnika ob zaznavi teh ravnanj; izvedba posebnih usposabljanj, usmerjenih v zagotavljanje integritete in preprečevanje korupcije; predstavitev primerov dobrih in neustreznih praks, ki povečujejo oziroma zmanjšujejo konkurenčnost ter posledice takšnih ravnanj za naročnike, ipd. Na področju nadzora akcijski načrt vključuje organizacijo rednih srečanj MJU in zagovornikov javnega interesa (Računsko sodišče RS, Komisija za preprečevanje korupcije, Agencija RS za varstvo konkurence), vzpostavitev orodja za elektronski prejem predhodnih obvestil, vzpostavitev sodelovalne platforme zagovornikov ter vzpostavitev orodja za izboljšanje možnosti identifikacije anomalij v sistemu javnega naročanja (kot je nedovoljeno dogovarjanje, ipd.). MJU tudi sicer v zadnjih letih veliko svojih prizadevanj na področju javnega naročanja usmerja v profesionalizacijo deležnikov na področju javnega naročanja, zlasti preko svojih izobraževalnih in svetovalnih aktivnosti. Poleg številnih tematskih konferenc in izobraževanj, ki so tudi za nazaj dostopna na spletu, je bila v letu 2023 vzpostavljena Akademija javnega naročanja, ki se od leta 2024 dalje izvaja kot brezplačen program, financiranega iz evropskih kohezijskih sredstev. Dvig usposobljenosti tako naročnikov kot ponudnikov, ki delujejo na področju javnega naročanja v najrazličnejših vlogah, je poleg učinkovitega nadzora prav tako eden izmed ključnih korakov za dobro in pošteno izvajanje javnih naročil.
Pomembno je poudariti, da na portalu javnih naročil trenutno ne izvajamo niti ne načrtujemo sprememb, ki bi omogočale drugačen zajem ali prikaz podatkov, kot jih predlaga pobudnik. Prav tako API za izmenjavo podatkov iz portala, kot si ga je zamislil predlagatelj, ne obstaja in ni predviden v okviru načrtovanih funkcionalnosti.
Sistem UJP JN Plačila, ki ga upravlja Uprava za javna plačila, pa kot že navedeno omogoča spremljanje izplačil iz proračuna in je že povezan z evidencami javnih naročil, kar predstavlja pomemben korak k večji transparentnosti.
Zaradi navedenega tako ugotavljamo, da je pobuda delno že realizirana, in sicer v obsegu, ki se nanaša na obveznost objav, ki jih določata zgoraj navedena zakona. V preostalem delu (berljivost podatkov z odprtim API-jem) pa izvedba pobude zahteva prilagoditve in spremembe, ki trenutno niso del razvojnih načrtov obstoječih informacijskih sistemov, zato pobuda v tej obliki trenutno ni izvedljiva.