Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Uvedba plačljivega reševanja živali v gorah zaradi malomarnosti lastnikov

259 OGLEDOV 2 KOMENTARJA

Zaradi vse pogostejših primerov, ko posamezniki vodijo svoje hišne ljubljenčke (zlasti pse) v visokogorje brez ustrezne presoje njihove fizične pripravljenosti, varnosti in vremenskih pogojev, se pojavljajo resne težave, ki lahko ogrozijo tako živali kot reševalce. Ob nesrečah, poškodbah ali izčrpanosti živali pogosto posredujejo gorski reševalci, kar zahteva čas, opremo in ogroža življenja ljudi – podobno kot pri reševanju planincev, ki so v gore zašli v alkoholiziranem stanju ali brez ustrezne opreme.

Predlagam, da se reševanje živali v gorah, kadar je vzrok očitna malomarnost lastnika, uvrsti med plačljive intervencije.

Utemeljitev:

Odgovornost posameznika:

Vsakdo, ki se odpravi v visokogorje, naj prevzame odgovornost za svojo odločitev – tako za sebe kot za žival, ki je popolnoma odvisna od njegove presoje. Živali pogosto niso prilagojene težavnim in strmim terenom, kar lahko vodi v poškodbe ali izčrpanost.

Zloraba brezplačnih reševalnih storitev:

Gorska reševalna služba je namenjena nujni pomoči ljudem. Pogosta reševanja živali zaradi neodgovornega ravnanja lastnikov, ignoriranje vremenskih opozoril, nepoznavanje poti) pomenijo neupravičeno obremenjevanje sistema in zamik pomoči tistim, ki jo resnično potrebujejo.

Precedens že obstaja:

V številnih državah (in že tudi v Sloveniji) alkoholizirani planinci in tisti brez osnovne opreme za zimske razmere plačajo stroške reševanja. Po enakem načelu bi bilo pošteno, da tudi tisti, ki zanemarijo dobrobit svoje živali, nosijo finančne posledice.

Spodbuda k odgovornemu ravnanju:

Plačljivost bi delovala kot preventiva – posamezniki bi se predhodno informirali o zahtevnosti poti in fizičnih zmožnostih živali, kar bi zmanjšalo število nevarnih situacij.

Predlog ukrepa:

Uvede se možnost obračuna stroškov reševanja, če je iz dokumentiranih okoliščin razvidno, da je do reševanja prišlo zaradi:

Očitne malomarnosti (npr. pes brez povodca na izpostavljenem grebenu),

Nepoznavanja terena in neupoštevanja opozoril (npr. nevarnost vročinskega udara pri psu),

Zanemarjanja osnovne oskrbe živali (npr. brez vode, zaščite pred skalami ali soncem),

Vodenja živali na območja, kjer je to izrecno odsvetovano ali prepovedano.

Takšen ukrep bi povečal spoštovanje do narave, zaščitil živali in zmanjšal obremenitve gorske reševalne službe.

27 glasov

9 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 22 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR M Mmmjjj 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


30. 9. 2025

Odziv Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje

Strinjamo se z navedbo, da vodenje psa v visokogorje lahko štejemo za malomaren ukrep, če lastnik ne upošteva vseh potencialnih tveganj in nevarnosti, ki jih ta okolja prinašajo. Malomarnost v tem kontekstu pomeni pomanjkanje odgovornosti, neupoštevanje varnostnih ukrepov, nepremišljeno ravnanje in zanemarjanje potreb psa ter možnih posledic za njegovo zdravje in dobrobit. Neodgovorno vodenje psa v visokogorje predstavlja veliko tveganje tako za psa kot za lastnika, pa tudi za druge obiskovalce gora. Visokogorski teren je specifičen in lahko predstavlja številne nevarnosti, ki jih ljudje včasih spregledajo, ko psa vodijo na takšna območja. Nekaj ključnih razlogov, zakaj je lahko to neodgovorno:

  • V visokogorju so vremenski pogoji lahko zelo spremenljivi (nekatere pasme psov imajo lahko v takšnih primerih velike težave pri uravnavanju telesne temperature).
  • Visokogorski predeli pogosto nimajo dostopa do vode, zato pes lahko dehidrira ali postane izčrpan zaradi pomanjkanja hrane, če dolgotrajno hodi po zahtevnih terenih.
  • V visokogorju živijo tudi divje živali (ogrožene in zaščitene vrste), ki se lahko odzovejo na prisotnost psa. Če pes začne loviti ali pa pride v neposreden stik z divjimi živalmi, lahko pride do napadov ali nesreč.
  • Pes lahko v gorskih območjih moti druge pohodnike. Če ni pod nadzorom, lahko ogrozi druge ljudi ali živali.
  • Če pes doživi nesrečo ali se poškoduje v visokogorju, je iskanje pomoči lahko zelo oteženo. Dostop do prve pomoči in veterinarske oskrbe v gorskih območjih je omejen, kar lahko pomeni hude posledice za psa, če ne pride hitro do zdravljenja.

Zavedamo se, da vsakega vodenja psa v visokogorje ne moremo šteti (nujno) za malomaren ukrep. Če lastnik pravilno pripravlja psa na visokogorski pohod, skrbi za njegov fizični in mentalni razvoj, upošteva predpise in je pripravljen na morebitne nujne primere, obenem pa se zaveda tveganj, uporablja povodec, kjer je to obvezno (npr. Triglavski narodni park), potem lahko šteje to za odgovorno ravnanje. Prav tako je pomembno, da upošteva naravne omejitve psa (vezano tudi na pasmo) in njegove sposobnosti. Z odgovornim pristopom je mogoče zmanjšati tveganja in zagotoviti, da bo čas preživet v gorah varen in prijeten za oba – tako psa kot lastnika.

Gorska reševalna služba je primarno in prioritetno namenjena reševanju ljudi, vendar se v primerih, ko pes potrebuje pomoč, oziroma če je v (neposredni) nevarnosti in če so pogoji za reševanje ustrezni, reševalci lahko odločijo, da bodo nudili pomoč tudi psu. V primerih kot so zahtevni pogoji, neustrezen teren, če pes ni v neposredni nevarnosti ali če bi reševanje psa (zaradi njegove agresivnosti ali drugih razlogov) ogrozilo varnost reševalcev, le ti (po tehtni oceni situacije) verjetno/morda ne bodo posredovali. Prav tako pa se bo pomoč verjetno omejila, če gorski reševalci ne bodo imeli ustrezne opreme za reševanje psa (na primer, če bi bil pes prevelik za prenos ali pa bil za ta namen zelo neprimeren teren).

V Sloveniji je plačilo povračila stroškov intervencije gorskih reševalcev že sedaj urejeno. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10, 21/18 – ZNOrg, 117/22 in 57/25) določa, da mora fizična ali pravna oseba, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročila ogroženost, zaradi katere so nastali stroški nujnega ukrepanja, oziroma povzročila intervencijo, med drugim pokriti tudi stroške zaščitnih in reševalnih intervencij. Med takšne primere lahko štejemo tudi vodenje psa brez ustrezne priprave, ko pes ni primeren za visokogorski teren, kar povzroči težave in potrebo po intervenciji reševalcev.  V tem primeru so povzročitelji lahko pozvani, plačajo oziroma povrnejo stroške reševanja. Zakonodaja torej omogoča, da se stroški reševanja v visokogorju zaračunajo tistim, ki so s svojim dejanjem ali malomarnostjo povzročili intervencijo. Na tem področju država preučuje dodatne rešitve na sistemski ravni, da bodo obveze iz naslova zavarovanj za obiskovalcev gora in izterjave neupravičenih stroškov intervencij še bolje urejene.

Komentarji