Uvedba plačljivega reševanja živali v gorah zaradi malomarnosti lastnikov
Zaradi vse pogostejših primerov, ko posamezniki vodijo svoje hišne ljubljenčke (zlasti pse) v visokogorje brez ustrezne presoje njihove fizične pripravljenosti, varnosti in vremenskih pogojev, se pojavljajo resne težave, ki lahko ogrozijo tako živali kot reševalce. Ob nesrečah, poškodbah ali izčrpanosti živali pogosto posredujejo gorski reševalci, kar zahteva čas, opremo in ogroža življenja ljudi – podobno kot pri reševanju planincev, ki so v gore zašli v alkoholiziranem stanju ali brez ustrezne opreme.
Predlagam, da se reševanje živali v gorah, kadar je vzrok očitna malomarnost lastnika, uvrsti med plačljive intervencije.
Utemeljitev:
Odgovornost posameznika:
Vsakdo, ki se odpravi v visokogorje, naj prevzame odgovornost za svojo odločitev – tako za sebe kot za žival, ki je popolnoma odvisna od njegove presoje. Živali pogosto niso prilagojene težavnim in strmim terenom, kar lahko vodi v poškodbe ali izčrpanost.
Zloraba brezplačnih reševalnih storitev:
Gorska reševalna služba je namenjena nujni pomoči ljudem. Pogosta reševanja živali zaradi neodgovornega ravnanja lastnikov, ignoriranje vremenskih opozoril, nepoznavanje poti) pomenijo neupravičeno obremenjevanje sistema in zamik pomoči tistim, ki jo resnično potrebujejo.
Precedens že obstaja:
V številnih državah (in že tudi v Sloveniji) alkoholizirani planinci in tisti brez osnovne opreme za zimske razmere plačajo stroške reševanja. Po enakem načelu bi bilo pošteno, da tudi tisti, ki zanemarijo dobrobit svoje živali, nosijo finančne posledice.
Spodbuda k odgovornemu ravnanju:
Plačljivost bi delovala kot preventiva – posamezniki bi se predhodno informirali o zahtevnosti poti in fizičnih zmožnostih živali, kar bi zmanjšalo število nevarnih situacij.
Predlog ukrepa:
Uvede se možnost obračuna stroškov reševanja, če je iz dokumentiranih okoliščin razvidno, da je do reševanja prišlo zaradi:
Očitne malomarnosti (npr. pes brez povodca na izpostavljenem grebenu),
Nepoznavanja terena in neupoštevanja opozoril (npr. nevarnost vročinskega udara pri psu),
Zanemarjanja osnovne oskrbe živali (npr. brez vode, zaščite pred skalami ali soncem),
Vodenja živali na območja, kjer je to izrecno odsvetovano ali prepovedano.
Takšen ukrep bi povečal spoštovanje do narave, zaščitil živali in zmanjšal obremenitve gorske reševalne službe.