Predlog za spremembo časovne signalizacije semaforjev
Predlagam naslednja ukrepa, ki naj se prednostno uvedeta, na prometno bolj obremenjenih križiščih:
Podaljšanje trajanja zelenega signala za pešce in kolesarje, zlasti kjer prečkanje zahteva več časa (npr. večpasovne ceste).
Razmerje v trajanju zelenega signala za pešce ter kolesarje, v odnosu do signala za motorna vozila, je močno nagnjeno v smer slednjega. Tako razmerje favorizira uporabo motornih vozil in ne prispeva k spodbujanju trajnostne mobilnosti. Hkrati je na določenih prehodih za pešce ter kolesarje, signal tako kratek, da jim (še posebej otrokom, starejšim, ljudem z invalidnostmi...) ne omogoča varnega prečkanja cestišča.
Preprosta analiza glavnih kolesarskih poti v Ljubljani, kaže na to, da medtem ko je zeleni val na semaforjih prilagojen prometu motornih vozil, kolesarji pogosto stojijo na rdeči luči. Nenehno ustavljanje in speljevanje zelo vpliva na udobje potovanja s kolesom.
V številnih primerih bi kolesar lahko še v varnem času prečkal cestišče, a zanj že gori rdeča luč. Zeleni val kot ga poznajo številne mestne upadnice in močno poveča privlačnost vožnje z motornim vozilom, na vzporednih kolesarskih poteh ne obstaja.
Iz tega se lahko zaključi, da neustrezna infrastruktura, zagotovo vpliva na to, da se kdo, ki bi se sicer odločil za kolo, zanj ne odloči, saj je vožnja z motornim vozilom v večini pogledov udobnejša. Še bolj skrbi dejstvo, da takega udeleženca prometni sistem, pri katerem v Sloveniji stremimo k trajnosti, ne vzpodbuja k rabi kolesa.
Uvedba 3-sekundnega predhodnega zelenega signala (ang. Leading Pedestrian/Bicycle Interval) za pešce in kolesarje, preden se vklopi zeleni signal za vozila, ki zavijajo desno. Tak ukrep omogoča ranljivejšim udeležencem boljšo vidljivost in varnejše pozicioniranje na prehodu.
V številnih evropskih mestih, kot so Köbenhavn, Amsterdam, Aarhus… so že uvedeni sistemi, kjer imajo kolesarji prednostni zeleni signal. Tak ukrep dokazano izboljšuje varnost in zmanjšuje število konfliktnih točk med udeleženci v prometu. Povečuje privlačnost hoje in kolesarjenja kot načinov mobilnosti, kar ima pozitivne učinke tako na zdravje prebivalstva, kot na razogljičenje prometa.
Za uvedbo predhodnega zelenega signala, ni potrebna sprememba veljavne zakonodaje, temveč prilagoditev tehničnih smernic.
Veljavna zakonodaja Republike Slovenije takšne prilagoditve že omogoča in njeno spreminjanje za uvedbo ukrepov v praksi, ni potrebno. Zakon o cestah (ZCes-2) v 10. členu določa, da se pri določanju prometne ureditve na javnih cestah uporabljajo tehnične specifikacije in tehnične smernice, ki jih pripravijo imenovani tehnični odbori in potrdi minister za promet kot priporočilo oz. predpis, če je to potrebno.
Tudi Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) v 58. členu izrecno določa, da morajo zavijajoča vozila dati prednost pešcem in kolesarjem – kar predstavlja zelo dobro pravno-logično osnovo za uvedbo signalne prednosti.
Prav tako pa Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah v 5. členu dopušča, da se izvedba prometne signalizacije izvaja v skladu s tehničnimi zahtevami in standardi, pri čemer se lahko svetlobni znaki delno ali v celoti spreminjajo. Napisano jasno nakazuje, da je omogočena uporabo prilagojenih ali dodatnih signalnih faz potrebnih za uvedbo predlaganega ukrepa.
Iz napisanega izhaja, da bi bilo mogoče uvedbo tovrstnih ukrepov izvesti znotraj obstoječega pravnega okvira, z ustreznim dopolnjevanjem in nadgradnjo tehničnih smernic za projektiranje semaforiziranih križišč. Tako sta »podaljšanje in predčasni zeleni signal« enostavna, a učinkovita ukrepa, ki lahko bistveno zmanjšata nevarnost trkov z vozili, ki zavijajo, ter obenem omogočita bolj tekoč prehod počasnejšim udeležencem.
Predlagam, da Ministrstvo za infrastrukturo v sodelovanju z Direkcijo RS za infrastrukturo in lokalnimi skupnostmi preuči možnost uvajanja omenjenih ukrepov kot standardne prakse v prenovah semaforiziranih križišč, predvsem v urbanih območjih z večjo prisotnostjo pešcev in kolesarjev.
S tem bi Republika Slovenija naredila pomemben korak v smeri varnejšega in bolj vključujočega prometa, skladno z evropskimi smernicami trajnostne mobilnosti ter cilji zmanjšanja emisij.