2. 9. 2025
Odziv Ministrstva za digitalno preobrazbo
Popolna prepoved mobilnim aplikacijam, ko te zahtevajo dostop do osebnih in občutljivih podatkov kot pogoj za njihovo uporabo, bi po našem mnenju lahko pomenila poseg v svobodno gospodarsko pobudo, ki je zagotovljena s 74. členom Ustave RS. Primeri, ko naj bi aplikacije pogojevale delovanje z dovoljenji, ki niso nujno potrebna, so lahko sporni z vidika varstva osebnih podatkov, ki je Republiki Sloveniji urejeno s Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR) in Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2).
Pred namestitvijo določene mobilne aplikacije je tako dobro preveriti, katera dovoljenja želi. V primeru, da obstaja sum, da aplikacija zlorablja vaše osebne podatke oziroma krši določbe GDPR se lahko poda prijava Informacijskemu pooblaščencu, ki je pristojen za nadzor nad predpisi o varstvu osebnih podatkov.
Odziv Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport
Področje oglaševanja z vidika varstva potrošnika je urejeno v Zakonu o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 130/2022, v nadaljevanju ZVPot-1), kjer je oglaševanje v 36. členu ZVPot-1 opredeljeno kot vsaka oblika predstavitve, ki je podana v okviru poslovanja ali opravljanja samozaposlenih dejavnosti, katere namen je spodbujanje prodaje blaga, storitev ali digitalne vsebine, vključno z nepremičninami, pravicami in obveznostmi. ZVPot-1 nadalje določa, da morajo biti oglaševalska sporočila v jeziku, ki je potrošnikom na območju Republike Slovenije lahko razumljiv ter da oglaševanje ne sme biti v nasprotju z zakonom, ne sme biti nedostojno in zavajajoče. Poleg ZVPot-1 morajo podjetja pri oglaševanju upoštevati tudi področno zakonodajo, ki ureja oglaševanje na področju posameznih dejavnosti, storitev ali izdelkov (na primer v zvezi z mediji, omejevanjem porabe alkohola ter tobačnih in povezanih izdelkov, lekarniške in zdravstvene dejavnosti itd.).
Oglaševanje blaga, storitve ali digitalne vsebine je v skladu s 37. členom ZVPot-1 nedostojno, če vsebuje sestavine, ki so žaljive ali bi lahko bile žaljive za potrošnike, bralce, poslušalce in gledalce, ali sestavine, ki nasprotujejo morali.
Zavajajoče oglaševanje, ki je namenjeno potrošnikom, je v skladu s 38. členom ZVPot-1 zavajajoča poslovna praksa, oglaševanje, ki je namenjeno podjetjem ali lahko doseže podjetja, pa se v skladu z 38. členom ZVPot-1 šteje kot zavajajoče, če na kateri koli način, vključno s predstavitvijo, zavaja podjetja ali bi jih utegnilo zavajati in bi zaradi svoje zavajajoče narave verjetno vplivalo na ekonomsko obnašanje podjetij ali bi iz enakih razlogov škodilo ali utegnilo škoditi konkurentom.
ZVPot-1 v 39. členu opredeljuje primerjalno oglaševanje, v 40. členu pa je opredeljeno posebno varstvo otrok, in sicer da oglaševanje ne sme vsebovati sestavin, ki povzročajo ali bi lahko povzročile telesno, duševno ali drugačno škodo pri otrocih, ali sestavin, ki izkoriščajo ali bi lahko izkoriščale njihovo zaupljivost ali pomanjkanje izkušenj.
Nadalje je v 41. členu ZVPot-1 urejeno oglaševanje v okviru storitev informacijske družbe, in sicer, da se oglaševanje v vseh oglaševalskih sporočilih, ki so del ali pa predstavljajo storitev informacijske družbe zagotovi tudi, da je jasno prepoznavno, da gre za oglaševalsko sporočilo in katero podjetje je njegov naročnik. Če oglaševalsko sporočilo obsega posebne ponudbe (popusti, premije, darila in podobno), dovoljena nagradna tekmovanja ali igre na srečo, so te jasno prepoznavne, pogoji za njihovo pridobitev pa dostopni in jasni ter nedvoumno navedeni.
42. člen ZVPot-1 ureja predložitev dokazov, v 44. členu ZVPot-1 pa je opredeljeno stanovsko združenje oglaševalcev - Slovenska oglaševalska zbornica, ki lahko na podlagi 43. člena ZVPot-1, na zahtevo državnega organa, organizacije potrošnikov, potrošnika ali na lastno pobudo poda mnenje o tem, ali je določeno oglaševanje nedostojno oziroma zavajajoče. Nadalje, ZVPot-1 opredeljuje tudi nepoštene poslovne prakse, in sicer so v skladu s 47. členom ZVPot-1 nepoštene poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov prepovedane. Poslovna praksa je nepoštena, če nasprotuje zahtevam poklicne skrbnosti in v zvezi z izdelkom bistveno izkrivlja ali bi lahko izkrivljala ekonomsko obnašanje povprečnega potrošnika, ki ga doseže ali mu je namenjena ali povprečnega člana posebne ciljne skupine potrošnikov, če je namenjena posebni ciljni skupni potrošnikov. Zlasti so nepoštene poslovne prakse tiste, ki so zavajajoče (od 49. do 51. člena ZVPot-1) ali agresivne (od 52. do 54. člena ZVPot-1).
Tržni inšpektorat Republike Slovenije in drugi pristojni inšpekcijski organi na podlagi 230. člena ZVPot-1 in v skladu s svojimi pristojnostmi nadzirajo uresničevanje ZVPot-1. V primeru ugotovljenih kršitev pri oglaševanju blaga, storitev ali digitalnih vsebin, ter uporabi nepoštenih poslovnih praks pa lahko izrekajo tudi ukrepe (izdajajo prepovedne upravne odločbe v inšpekcijskem postopku in morebitne globe v prekrškovnem postopku), ki lahko vključujejo prepoved prikazovanja posameznih oglasov oziroma oglaševanja.