7. 8. 2025
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V zvezi z navedeno pobudo z vidika pokojninske in invalidske zakonodaje uvodoma pojasnjujemo, da je bil Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: predlog zakona), ki med drugim uvaja tudi nov institut zimskega dodatka, dne 8. 5. 2025 obravnavan in potrjen na Vladi RS. Vlada RS je nato dne 9. 5. 2025 predlog zakona posredovala v zakonodajni postopek v Državni zbor RS. Prva obravnava predloga zakona, ki je namenjena seznanitvi poslancev s predlogom zakona, je bila v Državnem zboru RS opravljena dne 12. 6. 2025 na izredni seji, druga obravnava predloga na matičnem delovnem telesu (Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide) pa je predvidena v mesecu septembru.
Želeli bi opozoriti, da besedilo zakona v tej fazi predstavlja zgolj predlog zakona, zaradi česar konkretnih pojasnil glede same vsebine predlaganih zakonskih sprememb še ni smiselno posredovati, saj predlagana ureditev kot taka ne velja, vse dokler ni sprejeta v Državnem zboru RS in objavljena v Uradnem listu RS. Tekom samega zakonodajnega postopka namreč običajno lahko prihaja do dopolnitev ter sprememb predlogov zakonov, kar pomeni, da je končna vsebina zakonske materije drugačna od besedila predloga zakona, kot ga je predlagal predlagatelj.
Ne glede na navedeno, v zvezi s predlogom glede uvedbe t.i. 13. pokojnine z vidika trenutnega predloga besedila zakona pojasnjujemo, da takšnega instituta predlog ne vsebuje, ureja pa institut zimskega dodatka. Le-ta naj bi se izplačal vsem, ki bodo v tekočem letu upravičeni do letnega dodatka, in sicer z namenom dodatnega zagotavljanja boljšega materialnega položaja prejemnikov pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja ter zagotavljanja sredstev zaradi povišanih stroškov, ki jih prinašajo zimski meseci. Višina dodatka bo enaka za vse prejemnike letnega dodatka in bo znašala 250 eurov, pri čemer bo v prehodnem obdobju od uveljavitve zakona višina dodatka naraščala postopoma. Višina dodatka se bo usklajevala v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS, izplačeval pa ga bo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, skupaj z izplačilom pokojnin in drugih prejemkom upravičencem. Sredstva zanj bo zagotavljala Republika Slovenija iz državnega proračuna.
V zvezi s predlagano rešitvijo ureditve zimskega dodatka pojasnjujemo, da predlog zakona v nobenem od svojih delov ne odstopa od temeljnih načel obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Načelo socialne države daje zakonodajalcu pri zagotavljanju in uresničevanju socialne varnosti njenim državljanom široko polje proste presoje, pri tem pa je to načelo povezano tudi z načelom vzajemnosti in solidarnosti. Prav v tem smislu je v novem predlogu zakona pokojninskemu sistemu dodan nov institut zimskega dodatka, s katerim se na eni strani odraža načelo solidarnosti in socialne pravičnosti ter se poudarja, da družba kot celota skrbi za upokojence in prejemnike invalidskega nadomestila in jim zagotavlja podporo, pri čemer pa je znesek tega dodatka določen vsem v enakem znesku ravno z namenom, da se poleg socialne funkcije zasleduje tudi zavarovalna funkcija. Glede na navedeno tako menimo, da je institut zimskega dodatka primerno targetiran, saj se je Vlada RS odločila zasledovati cilj izboljšanja socialno ekonomskega položaja vsem upokojencem na način, da je ukrep namenjen vsem upokojencem v enakem znesku.
Morebitna uvedba instituta 13. pokojnine na način kot je predlagan, bi zahtevala medgeneracijsko soglasje oziroma širši družbeni konsenz, saj se ob takem predlogu poraja ne samo vprašanje vzdržnosti pokojninske blagajne, temveč tudi vprašanje zagotavljanja primerljivih pravic prihodnjim generacijam upokojenih.
V zvezi z drugim predlogom, da naj bi se z vidika pravične družbe materam za vsakega otroka priznavalo po 1 leto pokojninske dobe, uvodoma pojasnjujemo, da »nagrajevanje« materinstva oz. starševstva ne more biti predmet urejanja pokojninske in invalidske zakonodaje, temveč je vodenje in izvajanje družinske politike predmet drugih predpisov. Takšna ureditev, ki bi predlagano pravico izrecno določila zgolj za mame, bi nesorazmerno posegla tudi v načelo enakega obravnavanja moških in žensk, ki mu mora RS slediti glede na Direktivo Sveta 79/7/EGS o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti. Ne glede na navedeno pa izpostavljamo, da pokojninski sistem že sedaj zajema določene ukrepe, na podlagi katerih so starši prav iz razloga, ker skrbijo za otroke, upravičeni do dodatnih ugodnosti iz tega sistema.
Iz naslova starševstva tako tistemu od staršev, ki ima pravico do materinskega, očetovskega in starševskega dopusta, za čas izrabe pripada nadomestilo plače in je v tem obdobju tudi obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan. Na takšen način pridobi plačilo najmanj enega leta prispevkov kot tudi eno leto pokojninske dobe, ki se vrednoti enako, kot na primer doba, dopolnjena na podlagi opravljanja dela. Nadalje tisti od staršev, ki koristi ukrep krajšega delovnega časa zaradi starševstva, iz tega naslova prejema plačo za dejansko delovno obveznost, Republika Slovenija pa mu do polne delovne obveznosti zagotavlja plačilo prispevkov za socialno varnost najmanj od sorazmernega dela minimalne plače. Obdobje dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva se torej v pokojninsko dobo upošteva s polnim zavarovalnim časom, oseba pa v tem času dopolni toliko pokojninske dobe, kot bi je dopolnila, če bi delo opravljala poln delovni čas.
Poleg tega se tistemu od staršev, ki je skrbel za otroka v prvem letu otrokove starosti, lahko zniža tudi upokojitvena starost za pridobitev pravice do pokojnine. ZPIZ-2 določa, da si lahko zavarovanec, ki je skrbel za otroka v prvem letu njegove starosti, zniža upokojitveno starost za 6 mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26 mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za štiri otroke ter za 48 mesecev za pet ali več otrok. Omenjena določba velja za zavarovance (moški in ženske), ki so dopolnili 40 let pokojninske dobe brez dokupa, starost pa se znižuje od 60. leta starosti, vendar največ do 56. leta (ženske) oziroma 58. leta (moški) ter za zavarovance (moški in ženske), ki so dopolnili 38 let pokojninske dobe brez dokupa, pri čemer se starost znižuje od 65. leta starosti do največ 61. leta. Ukrep je prvenstveno namenjen ženskam za skrb in nego otrok, vendar ga imajo ob predložitvi ustreznih dokazil možnost koristiti tudi moški.
Sistem nadalje omogoča tudi koriščenje ukrepa dodatnih odmernih odstotkov iz naslova skrbi za otroke. Zavarovancu, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne, starostne ali invalidske pokojnine, se tako zaradi skrbi za vsakega otroka, za katerega je skrbel v prvem letu njegove starosti, odstotek odmere poveča za 1,36 %, vendar največ do višine 4,08 % za tri otroke. Do dodatnega odmernega odstotka je praviloma upravičena ženska, ob izpolnjevanju določenih pogojev pa tudi moški. V tem primeru gre za ukrep, ki zagotavlja, da se osebi, ki je skrbela za otroke, zviša prejemek ob nastopu zavarovalnega rizika, glede na dejstvo, da je bila ta oseba bila zaradi prejemanja starševskih nadomestil, morebitnega dela s krajšim delovnim časom, opravljanja skrbstvene vloge v primeru bolezni otrok itd. praviloma deležna počasnejšega napredovanja, nižjih plač in posledično nižjih osnov, od katerih se izračuna pokojninska osnova.
Oba navedena ukrepa (ukrep znižanja starosti ter ukrep dodatnega odmernega odstotka iz naslova skrbi za otroke) vsebuje tudi predlog novele zakona, ki je trenutno še v zakonodajnem postopku v Državnem zboru RS.