21. 8. 2025
Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Vaš predlog odpira pomembno temo o sobivanju med lastniki psov in drugimi prebivalci skupnosti. Razumemo, da lahko dolgotrajno in ponavljajoče se lajanje psov, zlasti v nočnem času, predstavlja motnjo ter vpliva na kakovost bivanja v okolici.
Najprej bi radi poudarili, da je lajanje naravna oblika pasje komunikacije. Psi se z lajanjem odzivajo na okolico. Kljub temu morajo lastniki psov poskrbeti, da njihovi ljubljenčki ne povzročajo vznemirjenja ali motenj sosedom.
V zvezi z vašo pripombo glede določbe, ki bi jasno določala odgovornost lastnikov hišnih ljubljenčkov (zlasti psov), da ti ne motijo nočnega miru, vam pojasnjujemo pravni okvir:
- Varstvo javnega reda in miru: Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06 in 139/20) ureja povzročanje hrupa, vendar pasji lajež ni izrecno naveden kot prekršek. Policija zato v teh primerih ne more ukrepati, razen če gre za druga dejanja, ki bi kršila javni red in mir. Če je lajež pogost in zelo moteč v nočnem času (med 22.00 in 06.00) gre lahko za kršenje javnega reda in miru. Nadzor je v pristojnosti Policije.
Moteče oglašanje živali, ki ni posledica kršitev veljavne veterinarske zakonodaje, na primer prepovedanih ravnanj in ravnanj, ki povzročajo trpljenje živali, ni predmet nadzora veterinarske inšpekcije. - Ukrepi v primeru neprimernega ravnanja s psi: Zakon o zaščiti živali ( Uradni list RS, št. 38/13 - uradno prečiščeno besedilo, 21/18 – ZNOrg, 92/20, 159/21 in 109/23), določa, da morajo lastniki zagotoviti ustrezne bivalne pogoje za svoje pse in jih obravnavati v skladu z dobrobitjo živali. Če pes kaže vedenje, ki je moteče, je to lahko pokazatelj težav, kot so pomanjkanje gibanja, osamljenost ali stres.
Če je lajež posledica zanemarjanja ali neprimernega ravnanja lastnika s psom, lahko prijavo podate inšpekciji Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Pristojni območni uradi so dosegljivi na spletnem mestu GOV.SI. - Pravice po sodni poti: Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20) v 73. členu določa prepoved medsebojnega vznemirjanja, v 75. členu pa prepoved imisij, kamor sodi tudi dalj časa trajajoči vsakodnevni pasji lajež. V primeru, da se težava ponavlja in ni rešena z dialogom, imate možnost sprožitve postopka na pristojnem sodišču.
Vaš predlog za uvedbo določbe, da hišni ljubljenčki ne smejo motiti nočnega miru, sicer razumemo, vendar bi bila taka ureditev nesmiselno povezana s pristojnostmi naslovnega organa glede pristojnosti, ki je že zakonodajno urejena. Kljub temu se strinjamo, da je treba spodbujati odgovorno lastništvo psov ter zagotavljanje ustreznih pogojev, ki zmanjšujejo tovrstne motnje.
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Zahvaljujemo se vam za posredovano pobudo glede katere pojasnjujemo, da Zakon o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06 in 139/20, v nadaljevanju: ZJRM-1) ureja varstvo javnega reda in miru ter določa ravnanja posameznikov, ki pomenijo kršitev javnega reda in miru na javnem kraju ali v zasebnem prostoru ter sankcije za taka ravnanja. Predmet tega zakona so tako ravnanja posameznikov, ki imajo za posledico ogrožanje drugih oseb ali pa ogrožanje varnosti kot dobrine.
Zgolj 19. člen tega zakona se nanaša na kršitve javnega reda in miru z uporabo živali, in sicer prekršek stori posameznik, ki s ščuvanjem ali razkazovanjem živali povzroči občutek strahu ali ogroženost, pri čemer se tudi v tem primeru inkriminira delovanje posameznika (ščuvanje, razkazovanje živali) in ne obnašanja živali. Ker gre pri lajanju psov za odziv na raznorazne okoliščine, ki jih tudi vedno ni mogoče nadzorovati, menimo, da ravnanj živali ni mogoče urejati v tem zakonu.
Področje hrupa kot motečega dejavnika v Republiki Sloveniji ureja več področnih predpisov z vidika urejanja prostora, varstva javnega reda in miru in prepovedanih vplivov ali imisij. Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20, v nadaljevanju: SPZ) v 73. členu določa splošno načelo prepovedi medsebojnega vznemirjanja. Skladno s tem členom morajo lastniki teh nepremičnin, zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepremičnin, svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode.
SPZ v 75. členu ureja prepovedane imisije in lastniku nepremičnine nalaga dolžnost, da pri uporabi nepremičnine opušča dejanja in odpravlja vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna, ali povzročajo znatnejšo škodo (prepovedana imisija). Tako je določena meja dopustne uporabe nepremičnin na način, da se omejuje izvrševanje lastninske pravice na nepremičnini zaradi zavarovanja izvrševanja lastninske pravice na drugih nepremičninah.
V primeru pasjega laježa, ko imisije povzroča žival, ki je v skladu s 15.a členom SPZ čuteče živo bitje, je treba upoštevati tudi vidik zaščite živali, ki jo določa Zakon o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 38/13 – uradno prečiščeno besedilo, 21/18 – ZNOrg, 92/20, 159/21 in 109/23, v nadaljevanju: ZZZiv) z vidika upravnih možnosti za zaščito take živali, ki lahko posredno rezultira tudi v prenehanju motilnih ravnanj živali. Če pasji lajež preseže splošni tolerančni prag gre v skladu s sodno prakso (sklep Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 898/2010) za prepovedano imisijo, ki jo ureja SPZ (oteževanje uporabe drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzroča znatnejšo škodo nepremičnini).
Minimalne pogoje za zaščito hišnih živali določa tudi Pravilnik o zaščiti hišnih živali (Uradni list RS, št. 51/09 in 88/14), ki v 4. členu opredeljuje naloge skrbnika hišne živali. Ta med drugim določa, da more skrbnik hišnih živali storiti vse potrebno, da se zagotovi dobro počutje živali, ki so v njegovi oskrbi in preprečevati vzroke, ki lahko povzročijo bolečine, poškodbe, bolezni ali motnje v obnašanju živali. Za nadzor nad izvajanjem predpisa je pristojna Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
Pasji lajež in odgovornost lastnikov psov sta tako že urejena v področni zakonodaji (SPZ, ZZZiv), zato dodatno urejanje z ZJRM-1 oziroma v zakonodaji, ki sodi v pristojnost Ministrstva za notranje zadeve, ni potrebno. Predmetno področje tudi vsebinsko ne sodi v ZJRM-1 iz predhodno navedenih razlogov.