Priznavanje popusta pri nakupu vinjet za plačevanje cestnine

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

Uvodoma pojasnjujemo, da so prodajne cene elektronskih vinjet določene z Uredbo o cestninskih cestah in cestnini (Uradni list RS, št. 178/21 in 58/23), vprašanja v zvezi z možnostjo nakupa elektronske vinjete in postopka njene izdaje ter s tem povezane pravice in obveznosti cestninskega zavezanca, pa s Splošnim aktom o cestninjenju (Uradni list RS, št. 178/21, 69/22, 82/23, 133/23 in 102/24 – ZCestn-1). V 9. členu Zakona o cestninjenju (Uradni list RS, št. 102/24) so določene zgolj izjeme za prevoze z določenimi vozili, za katere velja oprostitev plača cestnina. Gre za prevoze vozil s prednostjo, domačih ali tujih vojaških vozil, vozil humanitarnih in karitativnih organizacij in vozil upravljavca cestninskih cest. Za vsa ostala vozila pa velja obveznost plačila cestnine, pri čemer je treba upoštevati razlikovanje, ali gre za plačilo cestnine glede na prevoženo razdaljo po cestninski cesti ali glede na določen čas uporabe cestninske ceste.

Za uporabo cestninskih cest v Republiki Sloveniji je za vozila, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, ne glede na največjo maso priklopnega vozila, zakonsko obvezna uporaba elektronske vinjete. Veljavna elektronska vinjeta za ustrezen cestninski razred pomeni na registrsko označbo in državo registracije vozila vezano časovno omejeno pravico do uporabe cestninske ceste, ki uporabniku cestninskega omrežja (cestninskemu zavezancu) v časovnem obdobju veljavnosti elektronske vinjete dovoljuje neomejeno število voženj oziroma uporabo vseh cestninskih cest in njihovih odsekov. Gre torej za pavšalno plačilo cestnine glede na čas uporabe cestninske ceste in vsak uporabnik cestninskega sistema se lahko znotraj razpoložljivih možnosti sam odloči o nakupu tiste vrste elektronske vinjete, ki najbolj ustreza njegovim potovalnim potrebam.

Prometni zastoji so na žalost vse pogostejši pojav, katerega se na Ministrstvu za infrastrukturo zavedamo in si zato skupaj z obema upravljavcema državnih cest, t. j. Direkcijo RS za infrastrukturo in družbo DARS, d. d., nenehno prizadevamo, da bi z možnimi ukrepi v kar največji možni meri pozitivno vplivali na razbremenitev oziroma povečanje pretočnosti prometa.

Dejstvo je, da je Slovenija izrazito tranzitna država, kar se ob konstantnem povečevanju cestnega prometa, tako tovornega kot tudi posebnih vozil, vselej odraža v vse večji prometni obremenitvi celotnega cestninskega cestnega omrežja. Še posebej so obremenjeni odseki tistih cestninskih cest in vpadnic v bližini večjih mest, kjer prihaja do časovnega sovpadanja tako tranzitnega kot dnevnega, domačega prometa. Ukrepov za učinkovitejše obvladovanje prometnih razmer je več. Eden teh so na primer investicijska vlaganja v posodabljanje, nadgradnjo in modernizacijo obstoječega prometnega omrežja, kar je še posebej vidno v zdajšnjem investicijskem ciklu. Prav tako so pomembni ukrepi za učinkovitejšo upravljanje in vodenje prometa, kot so na primer sistem dinamičnega vodenja prometa, načrtovanje nove oziroma dodatne infrastrukture ter nadzor (sekcijsko merjenje hitrosti). Določen delež odgovornosti pa je tudi na uporabnikih cestninskih cest samih, saj se od njih upravičeno pričakuje, da se bodo držali omejitev in upoštevali priporočila, ki so jim namenjena prav s ciljem, da se zagotovi kar najbolj pretočen promet. 

Na osnovi predhodno navedenih razlogov in podanih obrazložitev ugotavljamo, da vašega predloga v okviru obstoječe zakonodaje s področja cestninjenja ni mogoče realizirati. Si bomo pa na Ministrstvu za infrastrukturo tudi v nadaljnje prizadevali za čim učinkovitejše vodenje in upravljanje cestnega prometa ter razvoj varnega, pretočnega in trajnostno naravnanega prometnega sistema in prometne infrastrukture.