Zaščita strank pred nepošteno prakso avtomehanikov (vgradnja delov brez soglasja in prisilno plačilo)

Odziv Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport

Prvi odstavek 18. člena Zakona o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 130/22, v nadaljnjem besedilu: ZVPot-1), opredeljuje predhodne informacije, ki jih mora vsako podjetje, tudi avtomehaniki, potrošniku pred sklenitvijo pogodbe oziroma preden potrošnika zavezuje pogodba, na jasen in razumljiv način zagotoviti. Med obveznimi predhodnimi informacijami je tudi v 3. točki navedena informacija o končni ceni blaga, storitve ali digitalne vsebine, vključno z davki, ali način izračuna cene, če je zaradi narave blaga, storitve ali digitalne vsebine ni mogoče izračunati vnaprej.

Iz 49. člena ZVPot-1 izhaja, da se poslovna praksa šteje za zavajajočo, če vsebuje napačne informacije in je torej neresnična. Poslovna praksa se šteje za zavajajočo tudi, če kakor koli, vključno s celotno predstavitvijo, zavaja ali bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika, čeprav je informacija točna glede enega ali več naštetih elementov, ter v vsakem primeru povzroči ali bi utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel. V skladu s 5. točko prvega odstavka 49. člena ZVPot-1 se tako med zavajajoča dejanja med drugim šteje tudi napačna informacija glede potrebe po storitvi, nadomestnem delu, zamenjavi ali popravilu.

V kolikor avtomehaniki uporabljajo nepošteno poslovno prakso, ima vsak potrošnik možnost prijave takšne prakse pristojnim organom in pravico, da zahteva znižanje kupnine ali odstopi od pogodbe in zahteva vračilo plačanega zneska.

Poleg navedenega bi vam na ministrstvu želeli pojasniti, še glede možnosti posebnega dogovora med strankama v primeru sklenitve podjemne pogodbe (pogodbe o delu), ki je urejena z Obligacijskim zakonikom (Uradni list RS, št. 97/07 — uradno prečiščeno besedilo, 64/16 — odl. US in 20/18 — OROZ631, v nadaljnjem besedilu: OZ), in sicer od 619. do 648. člena.

OZ tako v 643. členu določa, da če je bilo plačilo dogovorjeno na podlagi izračuna z izrecnim jamstvom podjemnika za njegovo pravilnost, ta ne sme zahtevati večjega plačila, celo če je v posel vložil več dela in če je izvršitev terjala večje stroške, kot je pričakoval. S tem ni izključena uporaba pravil o razvezi in spremembi pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin. Če je bilo plačilo dogovorjeno na podlagi izračuna brez izrecnega podjemnikovega jamstva za njegovo pravilnost, in se med delom izkaže, da je prekoračitev neogibna, mora podjemnik o tem nemudoma obvestiti naročnika, sicer izgubi kakršnokoli terjatev zaradi večjih stroškov. Iz navedenega sledi, da mora izvajalec storitve (npr. avtomehanik) v primeru prekoračitve dogovorjenih del o tem nemudoma obvestiti naročnika (potrošnika), sicer izgubi kakršnokoli terjatev zaradi večjih stroškov. Če izvajalec storitve (npr. avtomehanik) glede zatrjevanih naknadnih oz. dodatnih del ne more dokazati, da je o prekoračitvi del obvestil naročnika (potrošnika), lahko potrošnik utemeljeno zavrne terjatev za plačilo višjega zneska, ki presega dogovorjena dela v predračunu.

Glede na obrazloženo menimo, da je izpostavljena problematika ustrezno urejena s citiranim predpisi, vendar bomo predloge ponovno preučili ob naslednjih spremembah ZVPot-1.