25. 11. 2025
Odziv Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport
Predlagatelj navaja, da je v Sloveniji veliko samskih hotelov in delavskih domov, kjer so nastanjeni domači in tuji delavci in da številni od njih ne izpolnjujejo niti minimalnih higienskih in stanovanjskih standardov. Predlagatelj opozarja, da nekateri objekti celo nimajo osnovnih sanitarij, kljub temu pa lastniki za takšne pogoje zaračunavajo visoke cene in predlaga ukrepe v zvezi z določitvijo minimalnih standardov na delavca (npr. 6 m2, obvezna osnovna oprema, obvezno prezračevanje ter ogrevanje/hlajenje prostora), higienske standarde (obvezna menjava posteljnine najmanj enkrat na 14 dni), reden sanitarni nadzor (obvezni mesečni obiski sanitarne, zdravstvene in komunalne inšpekcije), transparentno določanje cen (največje cene na ležišče ter objava cenika), podpora delavcem (vzpostavitve kontaktov za prijavo nepravilnosti ter omogočiti pomoč delavcev ob kršitvah njihovih pravic, npr. pomoč inšpekcijskih organov ali delavskega varuha človekovih pravic).
Zakon o gostinstvu (Uradni list RS, št. 93/07 – uradno prečiščeno besedilo, 26/14 – ZKme-1B, 52/16 in 77/25 – ZGos-1; v nadaljnjem besedilu: ZGos) v drugem odstavku 1. člena določa, da gostinska dejavnost med drugim obsega tudi nastanitev gostov. Nadalje je v prvem odstavku 4. člena ZGos določeno, da se gostinska dejavnost opravlja v gostinskih obratih ali zunaj njih pod pogoji, določenimi s tem zakonom in drugimi predpisi. Tretji odstavek istega člena določa, da so vrste gostinskih obratov: hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, gostišča, hotelska in apartmajska naselja, planinski in drugi domovi, kampi, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari ter obrati za pripravo in dostavo jedi. Iz navedenega izhaja, da se ZGos uporablja le v primerih, ko gre za opravljanje nastanitvene dejavnosti in ne morebiti za dolgoročen najem, kjer se oddajajo poslovni ali stanovanjski prostori in je sklenjena najemna pogodba.
Iz vprašanja predlagatelja je razbrati, da bi v izpostavljenih primerih v samskih hotelih in delavskih domovih lahko šlo za neurejene razmere v nastanitvenih gostinskih obratih, ki so lahko hotel ali drug dom ali prenočišče v katerih izvajalci opravljajo nastanitveno dejavnost. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (Uradni list RS, št. 35/17 in 77/25 – ZGos-1) določa minimalne tehnične pogoje, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave v posameznih vrstah gostinskih obratov, pogoje glede zunanjih površin gostinskih obratov in pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskih obratov ter pogoje glede obsega storitev za opravljanje gostinske dejavnosti v posameznih vrstah gostinskih obratov. Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov (Uradni list RS, št. 22/18, 5/19, 182/20 in 77/25 – ZGos-1) določa merila in način za kategorizacijo nastanitvenih obratov, pri čemer je npr. pri hotelu določeno, da je minimalna površina enoposteljne sobe brez kopalnice 8 m2 in da je minimalni kriterij za določitev posamezne kategorije menjava posteljnega perila najmanj enkrat tedensko. Za nadzor nad izvajanjem obeh omenjenih pravilnikov je pristojen Tržni inšpektorat Republike Slovenije.
Prvi odstavek 13. člena ZGos določa, da morajo biti cene gostinskih storitev čitljivo izpisane v obliki cenika na vidnem mestu oziroma navedene na jedilnem listu in ceniku pijač, ki morata biti gostom na razpolago v vseh prostorih in na prostem, kjer se nudijo gostinske storitve.
Glede pobude predlagatelja, da bi se predpisala največja dovoljena cena na ležišče, na ministrstvu menimo, da takšna ureditev ne bi bila primerna, tudi iz tega razloga kot je bilo že prej pojasnjeno, da samski hoteli niso določeni kot samostojni specifični nastanitveni obrati in so delavci lahko nastanjeni v različnih oblikah nastanitev – ali gre za gostinske nastanitvene obrate ali pa so nastanjeni v različnih objektih na podlagi drugih pravnih razmerjih. Prav tako se v nastanitvenih obratih lahko hkrati nahajajo tudi različne osebe, ki prenočujejo iz različnih razlogov. Skladno s prvim odstavkom 16. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18; v nadaljnjem besedilu: ZSRT-1) turistično in promocijsko takso plačujejo državljani Republike Slovenije in tujci, ki prenočujejo v nastanitvenem obratu. Prvi odstavek 18. člena ZSRT-1 določa osebe, ki so oproščene plačila turistične in promocijske takse, med katere sodijo tudi osebe, ki so na začasnem delu in prebivajo v nastanitvenem obratu neprekinjeno več kot 30 dni, četrti odstavek istega člena pa določa, da občina lahko s svojim predpisom dodatno določi osebe, ki so v celoti ali delno oproščene plačila turistične takse.
Dne 24. 9. 2025 je bil sprejet nov Zakon o gostinstvu (Uradni list RS, št. 77/25), ki se bo začel uporabljati s 1. 1. 2026 in skupaj s podzakonskimi akti, ki se bodo sprejeli na njegovi podlagi, vsebuje smiselno podobno ureditev. Poudarjamo, da morajo izvajalci nastanitvene dejavnosti izpolnjevati poleg pogojev iz gostinske zakonodaje, tudi pogoje, določene v drugih predpisih, pri čemer izpostavljamo gradbene predpise, predpise, ki urejajo varnost živil.