30. 9. 2011
Odziv Ministrstva za promet
KAZNOVANJE PO PROGRESIVNI LESTVICI Pri pripravi nove prometne zakonodaje se je veliko pisalo o kaznovalni politiki, ki naj bi bila takšna, da v veliki meri ne bi vplivala premoženjsko stanje socialno šibkejših storilcev prekrška. Rešitve sankcioniranja v prekrškovnem postopku (tako v rednem kot v hitrem postopku), ki pretirano ne bi ogrožale socialnega položaja šibkejših oziroma manj premožnih, so zagotovljene v določbah (17., 18., 19., 26., 52., 53., 56a. in 57. člena) Zakona o prekrških, ki je v razmerju do Zakona o pravilih cestnega prometa generalni zakon, zatorej obravnavana vsebina nikakor ne more biti predmet specialnega prometnega zakona kot je Zakon o pravilih cestnega prometa. Vsi storilci, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo, ne morejo plačati globe (peti odstavek 19. člena Zakona o prekrških), lahko pristojnemu sodišču predlagajo, da se globa nadomesti z opravo določenih nalog v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti. Na ta način globa, katere plačilo se nadomesti z opravo nalog v splošno korist ne prizadene niti storilca prekrška ter niti oseb, ki jih mora vzdrževati. V hitrem postopku lahko prekrškovni organ storilcu izreče globo le v znesku, v katerem je predpisana, če pa je predpisana v razponu, sme izreči le najnižjo predpisano mero globe, če zakon ne določa drugače. V tem primeru torej prekrškovni organ ne more upoštevati okoliščin, ki vplivajo na to, ali naj bo sankcija manjša ali večja, saj za to nima pristojnosti. Storilcu prekrška so v teh primerih na voljo dve možnosti, in sicer polovično plačilo izrečene globe (če jo plača v osmih dneh po pravnomočnosti odločbe) ali obročno plačilo izrečene globe (če storilec prekrška do poteka roka za plačilo globe predlaga, da se globa plača v obrokih, in če izrečena globa presega trikratni znesek najnižje globe, torej če je izrečena globa vsaj 120 eurov), kar v rednem sodnem postopku ne pride v poštev. Ne glede na navedbe v tem odstavku pa velja poudariti, da ima prekrškovni organ, skladno z določbama Zakona o prekrških možnost, da izreče opomin (21. člen ZP-1) ali opozorilo (53. člen ZP-1).
UČINKOVIT NADZOR Kazenska sankcija je učinkovita, če je za storilca prekrška dovolj visoka in če je izterjana takoj (npr. najkasneje v roku 14 dni po storitvi prekrška). Pri vsem navedenem pa je pomemben tudi nadzor nad izvrševanjem določb zakona. V kolikor je nadzor reden in se opravlja na mestih, kjer je nadzor glede na varnost cestnega prometa najbolj potreben, lahko s tem zagotovimo višjo varnost ter spoštovanje cestnoprometnih predpisov.
UVEDBA STACIONARNIH RADARJEV Evropski akcijski načrt za varnost cestnega prometa si je za prihodnje desetletje postavil cilj, da se zmanjša število umrlih v prometnih nesrečah in hudo telesno poškodovanih za polovico. Temu cilju bo sledil tudi nov nacionalni program za obdobje 2012 do 2021, ki predvideva, da število umrlih ne bi bilo večje od 35 oseb na mio prebivalcev do leta 2021. V letu 2010 nam je uspelo zmanjšati število mrtvih v prometnih nesrečah za 19 % v primerjavi z letom 2009. Na slovenskih cestah so v letu 2009 zaradi neprilagojene hitrosti umrlo 62 (103) osebe, kar je za 40% manj kakor letu 2008, 384 (408) ali 6% manj jih je bilo hudo, 2.586 (2.695), ali 4 % manj pa lahko telesno poškodovanih.
Prekoračitev dovoljenih hitrosti predstavlja enega glavnih vzrokov najhujših posledic prometnih nesreč v večini držav članic. Pogosto prispeva h kar tretjini prometnih nesreč s smrtnim izidom ali hudimi telesnimi poškodbami in pomeni glavni dejavnik pri ugotavljanju teže poškodb. Področje umirjanja hitrosti predstavlja tisto področje prometne varnosti, kjer se lahko s pravim pristopom, z ustreznimi tehničnimi pripomočki in sistematičnih delom bistveno izboljša prometna varnost. Slovenija je s spremembami prometne zakonodaje uporabila vse normativne ukrepe, ki vplivajo na vedenje voznikov in za izboljšanje stanja so poleg urejanja prometne infrastrukture nujni tudi ustrezni temnični ukrepi za spremljanje hitrosti in dosledno uveljavljanje pravil.
Vzpostavitev sistema sekcijskega in stacionarnega merjenja hitrosti na državnem cestnem omrežju bo nedvomno pripomogel k zmanjševanju prometnih nesreč, predvsem tistih s smrtnim izidom in telesnimi poškodbami ter zagotovil večjo varnost in mobilnost vseh prebivalcev Slovenije ter večjo konkurenčnost nacionalnega gospodarstva in zmanjšanja emisij, ki jih povzroča cestni promet. Implementacija projekta naj bi potekala v obdobju od leta 2012 do leta 2014.
KAZNOVANJE VZDRŽEVALCEV CEST IN DRUGE INFRASTRUKTURE Nov Zakon o cestah npr. med drugim določa, da morajo biti javne ceste vzdrževane tako, da jih lahko ob upoštevanju prometnih pravil in vremenskih pogojev za odvijanje prometa varno uporabljajo vsi uporabniki cest. Prometna signalizacija in prometna oprema javnih cest mora biti postavljena in označena skladno s predpisi, ki urejajo ceste, in tako, da je dobro vidna. Biti mora redno vzdrževana in ob vsakem uničenju, poškodovanju ali odstranitvi zamenjana, nadomeščena ali ponovno označena (prvi in drugi odstavek 15. člena ZCes-1). Nadalje ZCes-1 določa, da mora biti prometna ureditev označena s predpisano prometno signalizacijo in opremo, slednji pa morata biti postavljeni tako, da omogočata pravočasno obveščanje in preusmerjanje udeležencev cestnega prometa na drugo državno, občinsko ali nekategorizirano cesto, ki se uporablja za javni cestni promet. Prometna signalizacija in prometna oprema morata ustrezati odrejeni prometni ureditvi in prometnotehničnim ter prometno varnostnim razmeram na cesti oziroma delu ceste (drugi odstavek 20. člena ZCes-1). Poleg navedenih materialnih določb pa ZCes-1 določa tudi kazenske sankcije za izvajalca rednega vzdrževanja cest in ostalih, ki ravnajo v nasprotju z določbami drugega odstavka 15. člena ZCes-1 in šestega odstavka 20. člena ZCes-1.
Prometno signalizacijo in prometno opremo načeloma postavlja in odstranjuje izvajalec rednega vzdrževanja ceste, ki je odgovoren tako za pravilnost postavitve kot tudi za samo odstranitev postavljene prometne signalizacije in prometne opreme, ko preneha vzrok, zaradi katerega je bila postavljena.
Novost, ki je zelo pomembna in bo pripomogla k varnejši cestni infrastrukturi, je uvedba presojevalcev varnosti cestne infrastrukture, ki bodo pregledovali kritične odseke in s svojimi priporočili predlagali določene tehnične rešitve, ki bodo morale biti upoštevane pri rekonstrukcijah t.i. črnih točk, in sicer tako s strani izdelovalca projektne dokumentacije kot tudi s strani upravljavca ceste.
S tem je narejen velik korak k večji varnosti na slovenskih cestah, saj se je potrebno zavedati, da je cesta le eden izmed dejavnikov, ki vpliva na varnost cestnega prometa. Skladno z evropsko zakonodajo bodo presojevalci varnosti cestne infrastrukture svoje delo v začetku opravljali le na vseevropskem cestnem omrežju (avtoceste, hitre ceste), v kolikor pa se bo ta način dela izkazal za pozitivnega, ima država možnost, da tovrstne preglede cestne infrastrukture uvede tudi na ostalem cestnem omrežju.
PODROČJE OZNAČEVANJA CON UMIRJENEGA PROMETA Iz vsebine predloga ni možno natančno ugotoviti ali se predlog nanaša na »območja umirjenega prometa« ali na »območja omejene hitrosti«, zato odgovor obsega obrazložitev predloga za obe območji.
Območja umirjenega prometa Območje umirjenega prometa je del ceste, cesta v naselju ali del naselja , ki je namenjen predvsem pešcem in je kot tako označeno s predpisano prometno signalizacijo. Skladno s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00, 110/06, 49/08, 64/08 in 65/08) /v nadaljevanju; Pravilnik/ so ta območja označena s prometnim znakom III-33 oz. III-34 ki označuje mesto v naselju, od koder se začenja/končuje območje, v katerem imajo pešci prednost pred vozili in v katerem je dovoljena igra otrok, vozniki pa morajo voziti posebno previdno s hitrostjo največ 10 km/h.
Pravila ravnanja voznikov v teh območjih določa 31. člen Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP; Uradni list RS, št. 109/10). Skladno z zakonskimi določbami imajo na površinah v teh območjih izključno prednost pešci, vozila so bolj izjema. Iz same prevladujoče rabe površin je v večini primerov temu prilagojena tudi obdelava površin, ki so prilagojene pešcu in ne zahtevam za vozišča. Določanje in opredeljevanje obsega teh con je predmet prometnih ureditev, ki jih skladno s 76. oz. 100. členom Zakona o cestah (ZCes-1; Uradni list RS, št. 109/10) določajo upravljavci cest.
Glede na namensko rabo površin v teh območjih (hoja, igra) gre za trajno prometno ureditev, kjer se prometni režim časovno ne more spreminjati.
Območja omejene hitrosti Območje omejene hitrosti je s predpisano prometno signalizacijo označen del naselja, v katerem je zaradi gostote poselitve ali drugih urbanih značilnosti, varnost prometa pešcev ali kolesarjev, hitrost omejena na manj kot 50 km /h. Območja oziroma cone omejene hitrosti so skladno s Pravilnikom označene s prometnim znakom III-29 oz. III-30, ki označuje mesto v naselju, od koder se začenja/končuje območje v katerem je hitrost omejena na hitrost, ki je določena na znaku.
Določanje in opredeljevanje obsega območij omejene hitrosti je predmet prometnih ureditev, ki so skladno s 76. oz. 100.členom Zakona o cestah (ZCes-1) v pristojnosti upravljavcev cest. S prometno ureditvijo se lahko določi tudi njeno časovno omejenost in sicer s prometnim znakom IV-4, dopolnilno tablo s katero se označi čas v katerem velja izrecna odredba omejene hitrosti, v kolikor ne velja ves čas. Iz gornje obrazložitve izhaja, da je določanje območij omejene hitrosti in obseg teh območji vsebina elaboratov prometnih ureditev, katerih priprava in kasnejša konkretizacija same ureditve v pristojnosti upravljavcev cest. Z omenjeno prometno ureditvijo pa je na podlagi sedaj veljavne prometne signalizacije možno njeno časovno veljavnost.
V območjih omejene hitrosti je uresničitev podanega predloga, na podlagi veljavne zakonodaje s področja cest in podzakonskih aktov s področja prometne signalizacije in prometne opreme na cestah dopustna, njegova sprejemljivost pa se mora ugotavljati v postopkih določanja prometne ureditve za posamezno območje naselja.