Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Celostna ureditev uporabe električnih skirojev v cestnem prometu

432 OGLEDOV 29 KOMENTARJEV

To je po zetek vseh predlogov z dodatkom

V zadnjih letih se uporaba električnih skirojev v Sloveniji hitro širi, kar sicer pozitivno prispeva k trajnostni mobilnosti, a hkrati predstavlja resno tveganje za varnost v prometu. Predlagam, da Vlada RS sprejme celovit zakonodajni paket za ureditev tega področja, ki vključuje naslednje ukrepe:

1. Strožji varnostni ukrepi

Uporaba električnih skirojev naj bo dovoljena samo z obvezno zaščitno opremo:

fluorescentni (oranžni ali rumeni) telovnik,

ščitniki za kolena, komolce, hrbet,

rokavice – vse v fluorescentnih in odsevnih materialih, vidnih tudi v temi.

Priporočena uporaba čelade naj postane zakonsko obvezna.

2. Prepoved nevarnih vozil

Uporaba električnih skirojev z močjo motorja nad 0,5 kW ali hitrostjo nad 25 km/h naj bo prepovedana na vseh javnih površinah.

3. Registracija in sledljivost

Vzpostavi se naj obvezna registracija električnih skirojev, vključno z majhno registrsko tablico.

Uporabnik mora imeti zavarovanje odgovornosti (podobno kot pri kolesih s pomožnim motorjem).

4. Jasen pravni status in kategorizacija

Uporabnike e-skirojev se naj kategorizira glede na zmogljivost vozila (moč in hitrost), podobno kot mopede in e-kolesa.

Določiti je treba, kje smejo voziti (cesta, kolesarska steza, nikakor pa ne po pločniku).

5. Omejitev uporabe v nočnem času

Prepoved uporabe električnih skirojev med 23:00 in 05:00, razen za registrirane dostavljavce s posebno dovolilnico.

6. Uporaba v javnem prometu

Uskladitev pravil za prevoz električnih skirojev v sredstvih javnega prevoza. Določi se jasna merila glede teže, dolžine in vrste baterij.

7. Obvezna usposobljenost voznikov

Vzpostavi se naj sistem osnovnega usposabljanja in testiranja za vse uporabnike električnih skirojev nad 14 let (spletni izpit, npr. kot za čolne).

Utemeljitev:

Zaradi množičnosti uporabe električnih skirojev in številnih nesreč (tudi s smrtnim izidom), je nujno, da Slovenija področje celostno in dosledno zakonsko uredi. Vzpostavitev enotnih pravil bo izboljšala prometno varnost, zmanjšala število nesreč, olajšala delo nadzornim organom in preprečila zlorabe. Poseben poudarek mora biti na vidnosti, zaščiti in odgovornosti vseh udeležencev.

34 glasov

13 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR b bozo 25 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


30. 7. 2025

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje od 2023 do 2030 (Uradni list št. 124/23; v nadaljnjem besedilu: ReNPVCP23-30) določa korake, ki jih moramo v Republiki Sloveniji sprejeti, da bo udeležba v cestnem prometu varnejša za vse. Gre za strateški dokument, katerega jedro niso le številke in statistika, temveč je namenjen vsem, ki uporabljajo ceste in imajo pravico, da na cilj prispejo varno.

V ReNPVCP23-30 je zajetih 9 stebrov prometnega sistema, med katerimi je na področju uvajanja novih oblik mobilnosti najpomembnejši nacionalni steber: Mikromobilnost.

Nove oblike mobilnosti – med katere spadajo tudi e-skiroji – so dejstvo. Države in organizacije, tako v Republiki Sloveniji kot v EU na področju mikromobilnosti, iščejo rešitve in prispevajo svoj delež k skupnemu celostnemu zagotavljanju varnosti za prav vse udeležence, predvsem najranljivejše.

Ker gre za nove oblike mobilnosti, je težko v kratkem času oceniti kaj točno treba storiti, da se bo stanje prometne varnosti na tem področju izboljšalo.

Izzive, s katerimi se srečuje Republika Slovenija, pestijo tudi druge države članice Evropske unije.

Spremljanje in poučevanje področja zato zahteva daljše časovno obdobje za pripravo strokovnih podlag za spremembo zakonodaje.

Obdobje sprejetih ukrepov v poglavju "NOVE OBLIKE MOBILNOSTI", na področju zakonodaje, infrastrukture ter izobraževanja, usposabljanja in preventivnih aktivnosti, je določeno v trajanju celotnega obdobja sprejetega nacionalnega programa, pri čemer je:

  • obdobje od 2023 do 2025 usmerjeno k analitičnemu delu,
  • obdobje od 2026 do 2028 k izmenjavi praks z drugimi državami članicami EU in pripravi strokovnih podlag za morebitno spremembo zakonodaje ter
  • obdobje od 2029 do 2030 k pripravi predlogov za spremembo zakonodaje na ključnih področjih varnosti cestnega prometa.

Komentarji