Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Omejitev pozidave zemljišč, več javnih površin, boljša infrastruktura

242 OGLEDOV 9 KOMENTARJEV

Država namera nameniti denar za gradnjo javnih najemnih stanovanj. Ker je denarja veliko, bo potrebno določiti ustrezne pogoje, da se ne bo gradilo kar po njivah in kmetijskih zemljiščih, da se ne bo po OPN-jih (ki jih sprejemajo občine) spreminjalo kmetijskih zemljišč v gradbena. Po mojem mnenju bi moral s temi sredstvi in projekti razpolagati Stanovanjski sklad in ne občine.

Smiselno bi bilo najprej urediti obstoječe stanje in izkoristiti območja, ki so na voljo. Nove gradbene parcele bi določali le v skrajnem primeru, izkoristiti je treba degradirana območja, uvesti nadomestne gradnje…

Primer slabe prakse: občina Kranj - Zlato Polje: na najbolj rodovitnem zemljišču so se postavili bloki, čeprav ima Kranj veliko degradiranih površin in podrtij znotraj občine.

Primer dobre prakse, občina Ajdovščina: namesto podrtije so zgradili večstanovanjski objekt z javnimi najemnimi stanovanji, kar je win-win situacija.

Potrebno je upoštevati zeleni vidik, kajti zemlja je omejena dobrina.

41 glasov

3 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 23 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S Stanka68 7 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


29. 7. 2025

Odziv Ministrstva za naravne vire in prostor

Področje prostorskega načrtovanja na lokalni ravni je skladno z Zakonom o lokalni samoupravi v izključni pristojnosti občin. Občine s svojimi prostorskimi akti (občinski prostorski načrt – OPN in občinski podrobni prostorski načrt – OPPN) načrtujejo prostorske ureditve na svojem območju. Postopek sprejema prostorskega akta (tako OPN, kot OPPN) je natančno predpisan z Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-3). V postopku priprave prostorskega akta tako sodelujejo vsi zahtevani nosilci urejanja prostora in tudi širša ter strokovna javnost. Kot nosilca urejanja prostora sodelujeta tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki ščiti posege na kmetijska zemljišča, in Ministrstvo za naravne vire in prostor, kot nosilec urejanja prostora za poselitev. Tako morajo biti vse načrtovane prostorske ureditve skladne z načeli varovanja kmetijskih zemljišč in tudi z razvojem poselitve. Seveda je pri pripravi občinskih prostorskih aktov potrebno upoštevati vsa načela o trajnostnem razvoju in tudi načelo, da je prostor omejena dobrina. Posledično se poselitev usmerja v notranji razvoj posameznih naselij, na degradirana in neizkoriščena zemljišča in v obnovo obstoječega stavbnega fonda.

Pri tem pa dodajamo, da imajo občine še iz preteklih obdobij, ko niso veljala tako stroga pravila glede posegov na kmetijska zemljišča, velike zaloge nepozidanih stavbnih zemljišč, ki pa se še vedno uporabljajo za kmetijski namen, vendar se s prihodom potencialnega investitorja lahko hitro izvedejo načrtovane prostorske ureditve. Ker na območju Slovenije nimamo enovite evidence, ki bi izkazovala zaloge nepozidanih stavbnih zemljišč, je že ZUreP-2 v letu 2017 uvedel evidenco stavbnih zemljišč – ESZ, ki jo morajo občine vzpostaviti do konca leta 2026 in podatke posredovati tukajšnjemu ministrstvu. Občine so na tem področju aktivne in v prihodnjem letu bo prvič za območje celotne države, na podlagi enotnih meril, mogoče pridobiti podatke o zalogah nepozidanih stavbnih zemljišč z njihovim razvojnim potencialom.

Komentarji